Poslanska skupina Združene levice je zahtevala sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko, na katerem bi glasovali o sklepu, da Slovenija priznava Palestino kot neodvisno in suvereno državo. Po mnenju poslanske skupine je po nedavnem priznanju Švedske in korakih v smeri priznanja v drugih državah za to zdaj pravi čas.

Ugibanja o Arafatovi smrti ne potihnejo
Ob deseti obletnici smrti palestinskega voditelja Jaserja Arafata se je na shodih v Ramali in drugih mestih na Zahodnem bregu zbralo na desettisoče Palestincev, ki so vzklikali slogane v podporo Arafatu in Abasu ter mahali s palestinskimi zastavami in rumenimi prapori gibanja Fatah, ki ga je pred več kot pol stoletja ustanovil Arafat, danes pa ga vodi Mahmud Abas.

Legendarni palestinski voditelj Jaser Arafat je umrl 11. novembra 2004 v pariški vojaški bolnišnici. Kot uradni razlog so zdravniki takrat navedli krvavitev v možganih, ki naj bi bila posledica okužbe črevesja. Zaradi različnih teorij o vzrokih za smrt ikone Palestinske osvobodilne organizacije in namigovanjih o umoru so pred dvema letoma odprli njegovo grobnico v Ramali in vzeli vzorce njegovih posmrtnih ostankov. Ruski in francoski preiskovalci so nato ugotovili, da je umrl naravne smrti in izključili možnost zastrupitve, na kar so namigovali nekateri.

Abas: Odgovorni so voditelji Hamasa
Palestinski predsednik Abas je v govoru ob obletnici Arafatove smrti Hamasu očital, da stoji za serijo bombnih napadov, ki so konec prejšnjega tedna odjeknili na območju Gaze in so bili usmerjeni proti tamkajšnjim ciljem Abasovega gibanja Fatah. Zaradi napadov so odpovedali slovesnost, ki naj bi ob obletnici Arafatove smrti ta ponedeljek prvič potekala v Gazi.

Spregovoril je tudi o spopadih, ki zadnje štiri mesece vse pogosteje pretresajo vzhodni del Jeruzalema. Še posebej skrb vzbujajoči so incidenti na območju mošeje Al Aksa, zaradi katerih je Izrael pred dnevi celo zaprl to območje, kar je sprožilo val ogorčenja med Palestinci in tudi v tujini. Krivdo za zadnji val nasilja je Abas pripisal Izraelu in obiske Judov na območju Al Akse označil kot "provokacijo". Od izraelskih oblasti je zahteval, da te obiske preprečijo. "Pozivamo vas, da vaše naseljence in skrajneže obdržite stran od Al Akse. Ne bi jim smeli dovoliti vstopa," je zahteval Abas.

"Abas je sektaški in pristranski"
Po Abasovem govoru se je že odzval Hamas in njegove očitke zavrnil kot "mrežo laži, žalitev in dezinformacij". Predsednika so označili kot "sektaškega in pristranskega". "To, kar potrebuje palestinski narod, je pogumen predsednik," je poudaril tiskovni predstavnik Hamasa Mušir Al Masri.

Fatah, ki nadzoruje Zahodni breg, in Hamas, ki ima od leta 2007 oblast v Gazi, sta pred meseci podpisala spravni dogovor in nato oblikovala vlado narodne enotnosti, s čimer naj bi se končalo več kot sedem let sovražnosti med njima. A odnosi ostajajo napeti, novi vladi s sedežem v Ramali pa svoje oblasti v Gazi za zdaj še ni uspelo zares uveljaviti.

Od terorista do mirovnika
Fatah je Arafat oblikoval leta 1958 kot gverilsko gibanje, ki je pozivalo k oboroženemu boju proti Izraelu. Sčasoma je postalo najmočnejše palestinsko gibanje in Arafat je v Izraelu ter ZDA pridobil sloves neusmiljenega terorističnega voditelja, zaradi česa so ga oboji skušali odstraniti.

Leta 1988 se je Arafat presenetljivo odpovedal terorizmu in podprl pravico vseh strani v bližnjevzhodni vojni, da živijo v miru. Potem ko sta s tedanjim izraelskim premierjem Jicakom Rabinom leta 1993 sklenila mirovne sporazume v Oslu, je leto dni pozneje prejel Nobelovo nagrado za mir. V 75 letih življenja mu je uspelo preživeti marsikaj - od letalske nesreče do več poskusov atentata, opomogel si je celo od kapi.

Nov val nasilja
Tudi desetletje po smrti ostaja Arafat s svojo prepoznavno črno-belo ruto daleč najbolj prepoznaven obraz palestinskega boja za osvoboditev izpod izraelske zasedbe. Njegov naslednik na vrhu Fataha in mestu palestinskega predsednika Mahmud Abas mu ni konkurenca, saj po mnenju poznavalcev za to nima ne potrebne avtoritete ne legitimnosti in ne karizme.

Palestince je Arafat ves čas vodil k vzpostavitvi neodvisne države, ki je danes še vedno nimajo - prav tako kot po desetletjih mirovnih prizadevanj o miru na Bližnjem vzhodu še vedno ni sledi. V Gazi je Izrael poleti sprožil novo silovito ofenzivo, v kateri je bilo ubitih več kot dva tisoč Palestincev, večinoma civilistov.

Nasilje ne pojenja
V zadnjem času je vse bolj napeto tudi v Jeruzalemu, kjer se pojavljajo osamljeni napadi na izraelske civiliste. Nekateri že govorijo o "avtointifadi", saj palestinski vozniki s svojimi avtomobili zapeljejo med mimoidoče. V zadnjih dveh takih incidentih so bili štirje Izraelci, med njimi tudi trimesečni dojenček.

Na Zahodnem bregu pa so se zgodili novi spopadi med izraelskimi vojaki in okoli 150 Palestinci, pri čemer je bil ubit 22-letni Palestinec. V ponedeljek sta bila v Izraelu v dveh ločenih napadih z nožem v Tel Avivu in na jugu Zahodnega brega ubita izraelski vojak in judovska naseljenka.