Država obljublja, da bo uporabila "vse mogoče politične vire", da bi se pridobivanje jedrske energije na Japonskem enkrat med letoma 2030 in 2040 znižalo na nič.

Nova energetska politika Tokia predvideva zaprtje reaktorjev, ki so stari več kot 40 let. Obstoječe reaktorje bodo v času njihove 40-letne življenjske dobe lahko ponovno zagnali le, če bodo odgovarjali standardom nove nadzorne agencije.

Fukušima stvari postavila na glavo
Odločitev je vlada sprejela približno leto in pol zatem, ko je rušilni cunami uničil hladilni sistem v jedrski elektrarni v japonskem mestu Fukušima in povzročil največjo jedrsko katastrofo na svetu po eksploziji v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986.

Po nesreči je Japonska ustavila vse delujoče jedrske reaktorje in na njih opravila redne varnostne preglede. Zaradi hudega nasprotovanja javnosti so nato reaktorji ostali ugasnjeni. Ponovno so zagnali le dva, predvsem na podlagi pozivov industrije, ki se je bala izpadov električne energije v poletnem času.

S 50 odstotkov na nič
Pred katastrofo je jedrska energija poskrbela za tretjino japonskih energetskih potreb, industrija pa si je želela, da se do leta 2030 ta odstotek dvigne na 50 odstotkov. A Fukušima je razmere močno spremenila.

Japonska je zdaj močno odvisna od uvoza nafte z Bližnjega vzhoda, nova strategija pa med drugim predvideva, da se bo država usmerila v izkoriščanje obnovljivih virov in okrepila varčevanje z energijo.

Japonska s tem posnema odločitev Nemčije, ki je po katastrofi v Fukušimi napovedala zaprtje vseh svojih 17 jedrskih reaktorjev do leta 2022.