Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose je v pogovoru za MMC povedal, da je dogovor zmaga za celotno svetovno javnost, saj se je zagotovo zmanjšala nevarnost, da bi se Iran dokopal do jedrske bombe, zato je to velik uspeh. Še pomembneje je, da se je s tem Iran na neki način približal oziroma zmanjšal razdaljo z Zahodom.

Gre za pomemben geostrateški premik, saj smo imeli prej položaj, ko je bil Iran absolutno na eni in mednarodna skupnost na drugi strani, je prepričan Kunič, ki meni, da je temu botrovala tudi kriza v Siriji, kjer so se prvotni uporniki postavili na stran Al Kaide in so zdaj iranski zavezniki tako bližje Zahodu. Dogovor ni pomemben samo za jedrsko varnost, ampak za geostrateški položaj Irana in celotnega območja.

Za Iran je po besedah Kuniča pomembno, da se sankcije počasi raztapljajo in bodo vse bolj mile, to pa je prvi korak, ki mu bodo očitno sledili še drugi koraki. Iran je bil na neki način prisiljen iti iz osamitve. Čeprav sankcije do zdaj niso pomenile, da ni mogel uvažati, ampak je bilo vse dražje, saj je potekalo prek skritih kanalov, kar povečuje ceno vsega in hkrati škodi iranskemu gospodarstvu ter posredno politični stabilnosti.

Iran je zato veliko pridobil z dogovorom in je tudi notranje razglasil zmago, kar je tudi velik plus za trenutne oblasti, pojasnjuje naš sogovornik in dodaja, da seveda zaradi zgodovinskih razlogov nasprotniki zbliževanja z Zahodom ne bodo utihnili, saj imajo argumente, in to kar dobre. Zahod je namreč v preteklosti ravnal z Iranom problematično. Vseeno pa nasprotnikom ne bo uspelo najti argumentov. Mlajša populacija si namreč želi bolj odprtega Irana in konec sankcij.

Predvsem za proces zbliževanja
Kunič nerad govori o končni rešitvi v primeru iranskega jedrskega programa, saj gre predvsem za proces zbliževanja. Sam bi tudi izredno težko napovedal, kdaj bo prišlo do popolnega umika sankcij. "Grožnja bo obstajala še dolgo in ob tem ni dvoma. Iran bo vmes igral na karto približevanja tako eni kot drugi strani, pri čemer pri tem mislim na Kitajsko, s katero ima Iran zelo dobre odnose," pravi.

Proces zmanjševanja negativnih posledic po iranski revoluciji, predvsem slabih odnosov z ZDA in Veliko Britanijo, se bo počasi raztapljalo, čeprav se čisto stopilo najbrž še ne bo dolgo. Gre za neki proces normalizacije.

Je lahko Izrael kljub svoji kljubovalni drži do dogovora zadovoljen ali ne? Izrael kot marsikatere druge države gradi notranjo trdnost na poudarjanju, da ima močne sovražnike, o čemer tudi ni nobenega dvoma, odgovarja Kunič. Iran je kar se tiče retorike nasprotnik, dejansko pa ne. Tukaj imata državi nekaj skupnih interesov - Iran potrebuje Izrael kot zunanjega sovražnika, v retoričnem smislu seveda, in Izrael potrebuje Iran kot zunanjega sovražnika. Izrael bo zato še naprej govoril, da je to zelo slab sporazum, vendar to ne bo imelo večjega vpliva na ravnovesje v regiji.

Vsekakor Izrael ne bo podpiral zbliževanja Irana z Zahodom, nima pa tako velikega vpliva na ameriško politiko, kot se dostikrat prikazuje, še pove Kunič. ZDA so namreč tako močne in samostojne, da one vplivajo na Izrael, ta pa mnogo manj na ZDA. Tukaj gre bolj za druge strateške globalne interese, ki bodo prevladali.