Kot so se dogovorili Iran in šesterica držav (pet stalnih članic Varnostnega sveta in Nemčija), bo Iran zamrznil svoje jedrske dejavnosti, ustavil gradnjo in nameščanje novih centrifug za bogatenje urana. Teheran se je zavezal tudi za največ petodstotno omejitev bogatenja urana, dnevni nadzor mednarodnih inšpektorjev za jedrsko varnost ter zaustavitev dela na reaktorju na težko vodo za proizvodnjo plutonija.

V zameno bo mednarodna skupnost odpravila del sankcij proti Iranu in obljubila, da novih sankcij ne bo več uvajala. Iran pa lahko zdaj znova upa na dostop do prihodkov, ki ga zaradi sankcij doslej ni bilo.

"Preboj zaradi vzajemnega spoštovanja in odločenosti"
Da je dogovor po štirih dnevih pogajanj dosežen, je prvi prek družbenega omrežja Twitter naznanil Michael Mann, tiskovni predstavnik Catherine Ashton, kmalu po tem pa ga je prek Twitterja potrdil še iranski zunanji minister Džavad Zarif.

Pozneje sta v skupnem sporočilu za javnost visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton in vodja iranske diplomacije Džavad Zarif zapisala, da gre za pomemben korak v razvoju odnosa na konstruktivnejši način. Preboj je bil po njunih besedah mogoč zaradi vzajemnega spoštovanja in odločenosti, da se najde pot naprej, ki bo koristila vsem. Ta prvi korak zdaj stranema daje potreben čas in primerno okolje, da najdeta celovito rešitev iranskega spora, ki ostaja skupen cilj in o kateri se bodo pogajanja začela kmalu.

Glede same vsebine dogovora je Ashtonova povedala, da so skušali odgovoriti na strahove mednarodne skupnosti, obenem pa ohraniti spoštovanje do iranske vlade in naroda. Posebej je izpostavila, da so pogajalci razumeli in spoštovali pomisleke Izraela in da so bili tudi ves čas v stiku z izraelsko vlado.

Prvi, a velik korak
Ameriški predsednik Barack Obama je dogovor označil za zgodovinski preboj. Čeprav gre le za prvi korak, pa je Obama poudaril, da gre za velik korak, saj so prvič po skoraj desetletju ustavili napredovanje iranskega jedrskega programa. A vseeno, je še dejal ameriški predsednik, bo pot do končnega dogovora še dolga in težka. Ob tem je tudi že posvaril Teheran, da tudi Zahod, če se Iran ne bo držal dogovorjenega, ne bo izpolnil svoje obljube - skoraj sedem milijard dolarjev vredne omilitve sankcij ne bo in pritisk se bo znova okrepil. Dejal je še, da bodo ZDA še naprej zavezane Izraelu in partnerjem v Perzijskem zalivu, ki naj bi imeli dobre razloge za dvom v prave namere Irana.

Tudi v preostalih državah šesterice so nad dogovorom navdušeni. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je dogovor označil kot prelomno točko, vodja francoske diplomacije Laurent Fabius kot pomemben napredek za varnost in mir, britanski zunanji minister William Hague pa kot dober za ves svet. Kitajski zunanji minister Vang Ji je ocenil, da bo dogovor pomagal zagotoviti mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu, odpreti normalne izmenjave z Iranom in zagotoviti boljše življenje iranskemu narodu. Po besedah vodje ruske diplomacije Sergeja Lavrova pa ni nihče izgubil, vsi so na koncu zmagali.

Rohani: Dogovor odpira nova obzorja
Zadovoljstvo z novim dogovorom so že izrazili tudi v Teheranu. Predsednik Hasan Rohani je dejal, da dogovor odpira nova obzorja in Iranu priznava pravico do jedrskega programa in do bogatenja urana. "Konstruktiven angažma in neutrudna prizadevanja pogajalskih ekip bodo odprli nova obzorja," je v svojem prvem odzivu na družbenem omrežju Twitter zapisal Rohani. Ocenil je še, da je bila rešitev dolgoletnega jedrskega spora mogoča, potem ko je iranski narod glasoval za zmernost.

Rohani je po doseženem dogovoru pisal iranskemu verskemu voditelju ajatoli Hameneju in mu zatrdil, da dogovor o iranskem jedrskem programu koristi vsem državam v regiji in globalnemu miru. Poudaril je, da so zahodne sile z dogovorom Iranu priznale pravico do jedrskih dejavnosti in do bogatenja urana. Na dogovor se je nato odzval tudi ajatola Ali Hamenej in dejal, da je dogovor, ki so ga z velesilami sklenili v Ženevi, osnova za nadaljnji napredek. "To je lahko osnova za nadaljnja premišljena dejanja. Brez dvoma so k dogovoru pripomogli tudi dobrota Boga in molitve iranskega ljudstva," je Hamenej zapisal v pismu predsedniku Rohaniju.

Tudi iranski zunanji minister Džavad Zarif in glavni iranski jedrski pogajalec Abas Arakči, ki sta sodelovala na pogajanjih v Ženevi, sta zadovoljna. Oba sta tudi podobno kot Rohani zatrdila, da doseženi dogovor Iranu priznava pravico do bogatenja urana.

Te izjave Teherana sicer že nakazujejo potencialna nova nesoglasja z Zahodom, saj predstavniki ZDA, ki so bili do zdaj najbolj zgovorni, vztrajajo, da dogovor Iranu ne priznava pravice do bogatenja urana in mu narekuje vrsto korakov, s katerimi bo ustavil napredovanje svojega jedrskega programa.

Izrael prepričan, da je dogovor zgodovinska napaka
Nad dogovorom pa niso navdušeni v Izraelu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že sporočil, da je dogovor "zgodovinska napaka", saj daje Teheranu vse, kar je želel - delen dvig sankcij, medtem ko ohranja bistveni del njegovega jedrskega programa. Dejal je, da dogovor Iranu omogoča nadaljnje bogatenje urana, pušča centrifuge in dovoljuje, da proizvaja material za jedrsko orožje. Tudi izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman je dogovor označil kot največjo diplomatsko zmago Irana.

Ameriški zunanji minister John Kerry je Izraelu ob tem sicer zatrdil, da dogovor za ZDA in Izrael pomeni dodatno varnost, saj Iran zdaj ne more neopaženo pridobivati jedrskega orožja.

Iran ne bo mogel izdelati jedrske bombe
Kot poročajo svetovni mediji, dogovor pomeni, da lahko Iran zadrži vse, kar je do zdaj ustvaril na jedrskem področju, vendar pa ne bo mogel izdelati jedrske bombe, ne da bi ga odkrili. Gre za prvi korak k širšemu dogovoru, ki naj bi ga sprejeli v naslednjih šestih mesecih.