Španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos, čigar država predseduje EU-ju, je dejal, da je bil cilj sinočnjega srečanja predvsem priprava na čim boljšo organizacijo junijske konference v Sarajevu.
Na trilateralnem sestanku pa je imel oziroma ima očitno vsak predstavnik države svojo skrito agendo. Španski minister si želi predvsem uspeha junijske konference v Sarajevu, ki se je bodo po njegovih besedah udeležili tako predstavniki Srbije kot Kosova. "Mislim, da nam bo uspelo zagotoviti sodelovanje vseh, ob upoštevanju občutljivosti obojih in mednarodne zakonitosti," je dejal Moratinos pred dobrim mesecem. V torek zvečer pa je v Beogradu izrazil zadovoljstvo, "da je Srbija pripravljena pomagati, da pride do kolektivnega uspeha te konference".
Skrite agende Španije, Srbije in Turčije
Zdi se, kot da v zameno za uspešno sodelovanje predsedujoča EU-ju državam v regiji obljublja hitrejšo integracijo v Unijo. Kljub temu pa pomoč Srbije ne bo povsem osrečila Španije, saj vztraja, da lahko Kosovo na regionalnih konferencah sodeluje le v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-ja 1244. "Politika se ne bo spreminjala," je bil v torek odločen srbski zunanji minister Vuk Jeremić.
Zanimivo bo videti, kakšen kompromis, če sploh, bodo dosegli, saj je Španija ena izmed petih članic EU-ja, ki ni priznala Kosova, "vseeno pa si želi najti formulo, po kateri bi v Sarajevu sodelovali tako predstavniki Kosova kot Srbije," je poročala RTV-jeva dopisnica iz Beograda Marta Razboršek. Naj spomnimo, zadnji trenutek so svojo udeležbo na konferenci ''Skupaj za Evropsko unijo: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti'', ki sta jo 20. marca na Brdu pri Kranju organizirala slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor, odpovedali srbski predsednik Boris Tadić, predsednik EU-ja Herman Van Rompuy in zunanji minister predsedujoče EU-ju Španije, Miguel Angel Moratinos. Pahor je na konferenci dejal, da EU podcenjuje priložnosti, ki jih daje Balkan.
Kaj pa ima od mediacije Turčija?
Po pisanju nekaterih srbskih medijev je Turčija aktivno sodelovala pri pisanju deklaracije o obsodbi zločinov nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, ki jo je 30. marca sprejel srbski parlament. Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu pa je na včerajšnjem sestanku v Beogradu dejal, da bo "srbski prispevek za mir in varnost na Balkanu zelo pomemben za prihodnost nas vseh".
Na izjavo premierja Republike srbske Milorada Dodika, ki je izjavil, da se je s številkami iz Srebrenice manipuliralo, se je odzval tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko. "Vlada Republike srbske bi morala premisliti o svojih odločitvah in sprejeti dejstva in ravnati v skladu z njimi, ne pa, da povzroča čustven stres pri preživelih, potvarja zgodovino in očrnjuje zunanjo podobo države," je v sporočilu za javnosti zapisal Inzko. Dodik je sicer dejal, da ne zanika srebreniške tragedije niti ne išče opravičila za ta zločin. Ob tem je opozoril, da se "resnica ne more ustvarjati na izkrivljenih podatkih".
Strokovnjak za Balkan in profesor z univerze Cambridge Mark Almond je za BBC dejal, da želi država s temi dejanji pospešiti svojo integracijo v EU. Ker ima Turčija posebne odnose tako z BiH-om kot s Kosovom, naj bi poskušala prepričati kosovske Albance, da sklenejo kompromis glede imena njihove mlade države, da bi tako lahko sodelovali na junijski konferenci.
"Poleg tega, da ima Turčija zgodovinske povezave s tem delom Balkana, je ena redkih tujih investitorjev na Kosovu. Po drugi strani pa si želi Ankara dobre odnose tudi z Beogradom, s čimer bi prispevali k stabilnosti v regiji. Mnogo Turkov meni, da priznanje Kosova leta 2008 ni bilo pametno ter da bi bilo bolje, če bi bila vzpostavljena neka vrsta konfederacije Srbije in Kosova, saj imata obe državi ne nazadnje skupni cilj - priključitev EU-ju," je dejal Almond.
Almond: Bruselj bi si oddahnil
Profesor Almond je izpostavil tudi problem, da konferenco organizira Španija, ki ni priznala Kosova, kar naj bi slabilo položaj Prištine. "Največja težava tako za Srbijo kot za Kosovo je ta, da so stroški včlanitve v EU zelo visoki, Bruselj pa si v gospodarski krizi ne more privoščiti prevelikih stroškov. Prepričan sem, da bi si mnogi v Bruslju oddahnili, če bi se priključitev Zahodnega Balkana preložila za nekaj let ... vztrajanje pri nacionalni suverenosti bi lahko, kljub konferenci v Sarajevu, okrepilo tiste države EU-ja - še posebej Veliko Britanijo, Nemčijo in Nizozemsko -, ki se sprašujejo, kdo bo plačal stroške sprejetja novih članic," končuje Almond.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje