Nekdanji predsednik ZDA, ki je znan kot pronicljiv opazovalec zunanjepolitičnih situacij na kritičnih območjih in ki se je proizraelskim Američanom že nekajkrat zameril, je izraelski napad na Gazo označil za "destruktivnega in nesorazmernega s palestinskimi raketnimi napadi na Izrael".
Carter je v telefonskem intervjuju za AP iz svojega doma v Georgii ocenil, da se je sovražnost do Izraela spričo napadov v arabskem svetu "verjetno dramatično povečala".
Carter upa na dolgoročno premirje
Oceno potrjujejo številni protesti, ki v teh dneh potekajo v državah od Jemna do Irana in od Malezije do Avstralije - vsi pozivajo h koncu napadov na Gazo in mnogi - zlasti v arabskem svetu - vidijo Izrael kot edinega agresorja in krivca za nastalo situacijo.
Carter kljub temu išče pozitivno plat pri tej moriji: upa, da bodo napadi rezultirali v novih prizadevanjih za dolgoročni mirovni načrt za Bližnji vzhod.
Pred 30 leti uspešen
Nekdanji predsednik, ki je pred 30 leti dosegel mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom, upa tudi, da bo prihajajoča administracija novega predsednika ZDA Baracka Obame prevzela aktivnejšo vlogo pri pogajanjih.
Carter se je z Obamo ta teden pogovarjal prav o tej temi, a vsebine pogovora ni želel razkriti.
Bo Obamova politika do Izraela drugačna od Busheve?
Javno Obama sicer odzive na konflikt v Gazi prelaga na še aktualnega predsednika Busha, češ da ni mogoče, da bi dve administraciji vodili zunanjo politiko simultano.
Busheva administracija pa se ni nikdar obotavljala, na koga preložiti vso odgovornost. Za spor obtožuje Hamas, ki da neprestano obstreljuje Izrael z raketami in tihotapi orožje.
Carter Hamasove rakete in tihotapljenje orožja sicer obsoja, a pravi, da so Izraelci poleg tunelov, ki jih uporabljajo za tihotapljenje pod mejo z Egiptom, uničili še na tisoče drugih položajev.
"Ni primeren odziv"
V izraelski ofenzivi na Gazo je od začetka 27. decembra doslej življenje izgubilo okoli 750 Palestincev in 12 Izraelcev.
"Odločitev, če je to primeren odziv, prepuščam vam. Jaz mislim, da ni," meni Carter, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2002. Nekdanji predsednik upe na posredovanje pri premirju zdaj polaga na diplomatske sposobnosti Egipta in Francije.
Carter spomladi uspešen
Kljub pozivom Združenih narodov k premirju in kljub diplomatskim pogovorom v Egiptu pa prelivanju krvi v Gazi ni videti konca. Obe strani še naprej zavračata vse klice k predaji orožja. S Hamasom se ameriška diplomacija sploh noče pogovarjati, kar pa ne velja za Carterja.
Ta se je lani spomladi kljub ostri obsodbi Busheve administracije usedel z voditelji tega skrajnega palestinskega gibanja in dosegel šestmesečno premirje, po katerem se je število Hamasovih raket dramatično zmanjšalo, Izrael pa je dovolil pošiljke hrane, goriva in drugih potrebščin 1,5 milijona prebivalcem v Gazi.
Dvigal prah s svojo analogijo
Carter se trenutno pripravlja na izdajo svoje zadnje kjige, We Can Have Peace in the Holy Land (Mir v Sveti deželi je mogoč), ki bo izšla ravno na dan Obamove inavguracije 20. januarja.
Carter bo nato odpotoval na Kitajsko, prejšnji mesec pa je obiskal Libanon in Sirijo.

K. S.