Hrvaški predsednik Ivo Josipović ( na fotografiji levo) je opravil prvi obisk v Beogradu pri srbskem predsedniku Borisu Tadiću (desno). Foto: RTV SLO
Hrvaški predsednik Ivo Josipović ( na fotografiji levo) je opravil prvi obisk v Beogradu pri srbskem predsedniku Borisu Tadiću (desno). Foto: RTV SLO
Tadić in Josipović v Beogradu
Srbski predsednik Tadić je hrvaškega predsednika Josipovića sprejel pred palačo federacije v Beogradu. Foto: RTV SLO
Josipović v Beogradu

Med odprtimi vprašanji, ki jih morata Hrvaška in Srbija še rešiti, sta Ivo Josipović in Boris Tadić na novinarski konferenci po pogovorih omenila vrnitev srbskih beguncev na Hrvaško, vprašanje meje ter vprašanje manjšin in njihovih pravic.

Tadić: Tožbe o genocidu bi morali rešiti z zunajsodno poravnavo
Glede tožbe in protitožbe za genocid, ki sta ju državi podali pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ), je Tadić menil, da bi bilo dobro, da bi sporno vprašanje rešili z zunajsodno poravnavo, Josipović pa je dejal, da so bile tožbe vložene, da bi se to rešili. Če bi se to dalo rešiti zunaj sodišča, bi bilo pa še toliko bolje, je menil hrvaški predsednik.

Hrvaška je 2. julija 1999 pred ICJ-em sprožila postopek proti tedanji Zvezni republiki Jugoslaviji zaradi domnevne kršitve omenjene konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida med oboroženimi spopadi na ozemlju Hrvaške (1991-1995). Zagreb v tožbi Beogradu očita etnično čiščenje in poboj več kot 20.000 Hrvatov.

Za podoben korak se je nato odločil še Beograd in 4. januarja letos na sodišče v Haagu vložil tožbo proti Hrvaški, ki se nanaša na genocid nad Srbi prav tako med vojno na Hrvaškem.

Srbski predsednik napovedal obisk v Vukovarju
Tadić je še menil, da je zelo pomembno vzpostaviti "ozračje prijateljstva" med državama, da pa je zato treba soditi obtoženim za vojne zločine. Ob tem je izrazil pripravljenost, da s hrvaškim kolegom obišče Vukovar in druga prizorišča grozot vojn iz preteklosti, in pozdravil prizadevanja Josipovića za spravo na območju.

Glede vprašanja meje pa sta se Josipović in Tadić strinjala, da bi državi lahko dosegli tudi "netipičen dogovor". Za kakšen dogovor naj bi šlo, nista pojasnila. Hrvaška in Srbija sta v sporu glede meje na Donavi, vprašanje pa je podobno tistemu, ki ga imata Hrvaška in Slovenija ob Muri. Hrvaška si želi mejo na podlagi katastrskih občin, ker ima večje površine na srbski strani Donave kot Srbija na hrvaški strani, medtem ko Beograd zagovarja mejo sredi rečnega korita. Kot je dejal Josipović na novinarski konferenci: "Morda so tu mogoče tudi kakšne netipične soglasne rešitve. Če ne bo šlo, pa je treba to čim prej rešiti z arbitražo."

Po Josipovićevih besedah je bila zgodovina obeh držav težka, vendar pa sta Srbija in Hrvaška našli pravo pot za reševanje odprtih vprašanj in vzpostavljanje dobrih odnosih na poti v EU.

Predsednika bosta skupaj obiskala Subotico, kjer se bosta udeležila slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve Demokratične zveze Hrvatov v Vojvodini. Josipović bo dvodnevni uradni obisk v Srbiji sklenil v ponedeljek, ko se bo med drugim sešel s srbskim premierom Mirkom Cvetkovićem in s predstavniki hrvaške manjšine ter nevladnih organizacij.

Josipović v Beogradu