Do zdaj se nisem oglašal, saj obsodba ni bila pravnomočna, a zdaj lahko samo rečem, da gre za veleizdajo, je dejal Josipović in spomnil, da se med samim postopkom ni opredeljeval, saj je na ta način želel spoštovati integriteto sodišča, čeprav je bil vseeno malo kritičen do agresivnosti nekaterih medijev proti Sanaderjevi družini.

V petek je hrvaško vrhovno sodišče v primeru Hypo in MOL potrdilo prvostopenjsko sodbo proti Sanaderju, a mu ob tem kazen znižalo z deset na osem let zapora, s tem pa je obsodba postala pravnomočna.

V primeru Hypo je sodišče odločilo, da je Sanader kriv prejetja pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja.

Obsojen je bil tudi za prejetje deset milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe MOL. V zameno za provizijo je hrvaška vlada MOL-u prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav MOL v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

Posel v procesu arbitraže
Po besedah Josipovića gre za veleizdajo, saj so bili zanemarjeni in prodani tako pomembni nacionalni interesi, da to ni moglo ostati nekaznovano. Ob tem je podprl vlado, da se to vprašanje reši s pogovori in se odpravijo posledice nezakonitega posla. Ina bi tudi morala svoje poslovanje uskladiti ne samo z zakoni, ampak tudi z moralo.

Predsednik je prepričan, da Ina in Hrvaška potrebujeta strateškega partnerja, vendar ne na koruptivnih temeljih. Sanader se je o proviziji dogovoril s predsednikom uprave MOL-a Zsoltom Hernadijem, proti kateremu so na zagrebškem sodišču vložili obtožnico.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak meni, da odločitev vrhovnega sodišča potrjuje, da v procesu prodaje Ine MOL-u niso bili zaščiteni hrvaški interesi. Prepričan je, da ima zdaj Hrvaška močnejše argumente v procesu arbitraže, ki ga je vlada v Zagrebu sprožila glede posla med madžarsko in hrvaško naftno družbo.