Dvig cen koruze in drugih vrst žita se hitro prevede tudi v cene mesa in druge hrane. Foto: MMC RTV SLO
Dvig cen koruze in drugih vrst žita se hitro prevede tudi v cene mesa in druge hrane. Foto: MMC RTV SLO
Posušene sončnice v bližini Sofije, Bolgarija.
Uporaba žit in oljaric za proizvodnjo biogoriv je izredno sporna. Na eni strani "biogoriva" tolažijo zahodne potrošnike, a dejansko potiskajo cene hrane navzgor. Foto: EPA
Žetev riža na Japonskem
Vse dražja hrana naj bi najmanj prizadela južno, JV in vzhodno Azijo, kjer imajo za seboj dobro letino riža. Foto: EPA

Najhujša suša v ZDA in Kanadi v zadnje pol stoletja ter vročinski val v Evropi, predvsem vzhodni, sta glavna krivca za rast cen hrane. Še posebej so se podražila osnovna žita, kot so koruza, pšenica in soja, zaradi česar so pri Svetovni banki julijsko rast cen označili kot "zgodovinsko visoko". Svetovna banka je opozorila, da bodo države, ki so odvisne od uvoza žit, postale še posebej ranljive.

Julija cenejši le riž
Od konca junija do konca julija so se cene koruze in pšenice na svetovnem trgu dvignile za 25 odstotkov, medtem ko se je soja podražila za 17 odstotkov. Od ključnih svetovnih vrst žita se je pocenil le riž - za 4 odstotke.

Suša v Severni Ameriki je prizadela predvsem pridelek korzue in soje, medtem ko se pšenica draži zaradi škode, ki jo je vročina povzročila v Rusiji, Ukrajini in Kazahstanu. Obe omenjeni območji veljata za najbolj žitorodni območji Zemlje in od tam prihaja na trg večina svetovnih presežkov hrane.

V ZDA za biogoriva kar 40 odstotkov koruze!
Svetovna banka opozarja ZDA tudi na sporno uporabo koruze za pridelavo biogoriv, kar država podpira s subvencijami. Kar 40 odstotkov pridelka koruze v ZDA se porabi za proizvodnjo etanola. V povezavi s sušo so se zaradi tega tudi močno podražila koruzna semena.

Krive so razvite države s subvencijami
Julija je Nestle, največji proizvajalec živil na svetu, obtožil države in proizvajalce biogoriv za visoke cene hrane. "Če hrane, še posebej koruze, ne bi uporabljali za goriva, bi cene hrane sčasoma padle." Predsednik uprave Nestleja Peter Brabeck-Letmathe je ob tem neposredno obtožil razvite države, da so z visokimi subvencijami glavni krivec za eksplozijo cen hrane v zadnjih dveh letih.

Cene hrane na svetovnih tržiščih so se v primerjavi z lanskim julijem podražile za 6 odstotkov in so za odstotek višje od rekordnih cen v februarju 2011.

Eksplozija cen v podsaharski Afriki
"Ne moremo dovoiliti, da zgodovinsko visoke cene ogrožajo življenja. V najbolj občutljivih skupnostih družine jemljejo otroke iz šol, ob tem pa jedo manj hraniljivo hrano, s čimer se skušajo izogniti visokim cenam," svari predsednik Svetovne banke Džim Jong Kim.

Najbolj ogrožene so države podsaharske Afrike in Srednjega vzhoda. V Mozambiku so se tako cene koruze v zadnjem četrtletju dvignile kar za 113 odstotkov, v enakem obdobju pa se je sorgum v Južnem Sudanu podražil kar za 220 odstotkov.

Oklevanje G20 nedopustno
Skupina 20 najrazvitejših držav na svetu (G20) je sklenila, da bo prve ukrepe sprejela šele po septembru, ko bo kmetijsko ministrstvo v ZDA dokončno ocenilo, kolikšna je škoda zaradi suše.

"Čakanje je nedopustno. Oxfam že vidimo uničujoč vpliv rastočih cen hrane na države v razvoju, ki so odvisne od uvoza hrane," obsoja oklevanje G20 priznana organizacija Oxfam, ki si prizadeva za trajnostne rešitev za odpravo revščine in krivic.