FAO-jev indeks cen hrane se je julija po treh mesecih zniževanja spet dvignil, in sicer za kar šest odstotkov, a je še vedno nižji od absolutnega rekorda 238 točk, ki ga je dosegel februarja lani. Ustavil se je pri 213 točkah, kar je 12 točk višje kot junija, je sporočil FAO.

Indeks, ki meri mesečne spremembe mednarodne košarice različnih vrst hrane, se je najbolj zvišal zaradi podražitve žit in sladkorja, mednarodne cene mesa in mlečnih izdelkov pa so se spremenile le minimalno. Indeks cen žit je v enem mesecu poskočil za kar 17 odstotkov oz. 38 točk, na 260, kar je zgolj 14 indeksnih točk manj od absolutnega vrha 274 točk, ki so ga cene žit dosegle aprila 2008.

V ZDA ni koruze, v Rusiji ni pšenice
Po podatkih agencije za prehrano in kmetijstvo je podražitev spodbudila napoved, da bo letošnja letina koruze v ZDA zaradi hude suše borna. Cene koruze so zaradi slabih napovedi julija poskočile za kar 23 odstotkov. Položaj so še poslabšale mednarodne cene pšenice, ki so zaradi slabše žetve v Rusiji in povečanja povpraševanja, ker koruze pač ne bo, zrasle za 19 odstotkov, pojasnjuje FAO in dodaja, da so na podobni ravni kot mesec prej ostale le cene riža, katerih indeks se je ustavil pri 238 točkah, eno točko višje kot junija.

Brazilska sečnja sladkornega trsa otežena
Kot omenjeno, je k hudim podražitvam svoj delež prispevala tudi cena sladkorja, ki je poskočila za 12 odstotkov oz. 34 indeksnih točk, na visokih 324. Agrarni ekonomisti zvišanje, ki je sledilo večmesečnemu blagemu padanju cen, pripisujejo nepričakovanemu deževju v Braziliji, sicer največji izvoznici sladkorja na svetu, zaradi česar je bila sečnja sladkornega trsa otežena, težave pri pridelavi sladkornega trsa pa imajo tudi v Indiji, kjer se je monsunsko obdobje začelo pozneje kot sicer, in v Avstraliji, kjer se spopadajo s sušo.

Boljše pa so razmere na trgu mesa in mlečnih izdelkov - FAO-jev indeks kaže, da so cene mesa in mesnih izdelkov julija padle za 1,7 odstotka, na 168 točk, kar je že tretji zaporedni padec. Največji padec je utrpel trg svinjine, še pravijo na agenciji, saj je cena julija padla za največ, 3,6 odstotka. Cene mleka pa so po petih zaporednih mesecih padanja julija ostale nespremenjene, piše na spletni strani FAO-ja.

Oxfam: Čas je za alarm
Podražitve hrane bodo seveda najbolj udarile že sicer najrevnejše države, saj bodo morale za uvoz hrane, ker je same ne pridelajo dovolj, plačati še več kot do zdaj. Mednarodna organizacija Oxfam zato že bije plat zvona. Po podatkih organizacije so suša in podražitve hrane najbolj udarile Sahel in bodo vplivale na življenja 18 milijonov ljudi, ki živijo v tem delu Afrike, poroča BBC.

"To ni nežen jutranji klic, ampak glasen alarm," je o poročilu FAO-ja dejala Oxfamova strokovnjakinja Hannah Stoddart in dodala, da na skrb vzbujajoče stanje na trgu hrane opozarjajo že od leta 2008. "Te zadnje številke kažejo, da je nekaj resno narobe z našim načinom pridelave in distribucije hrane," še pravi in dodaja: "Predolgo so naši voditelji stali ob strani in le mirno opazovali, medtem pa so po vsem svetu zaradi lakote umirale milijarde."