Med lanskim novembrom in letošnjim februarjem je v večjem delu Slovenije padlo le od 30 do 50 odstotkov povprečnih padavin, manj kot polovico običajnih padavin so izmerili na Obali, v delu Krasa, delu Gorenjske, na skrajnem severovzhodu Slovenije pa celo manj kot 30 odstotkov običajnih vrednosti, kaže poročilo Agencije RS za okolje.

Kmetijska tla so zato marsikje izjemno suha, trenutno pa so razmere najbolj kritične v jugozahodni Sloveniji, pravijo na Arsu in dodajajo, da sušne razmere prevladujejo tudi v severovzhodnem delu države. "Vodna bilanca kmetijskih tal v času zimskega mirovanja rastlin je na Primorskem že negativna, v Prekmurju pa ni dosegla niti 30 odstotkov običajnih vrednosti za to obdobje," še piše v poročilu.

Na Arsu opozarjajo tudi na posledice, ki jih je predvsem na Obali in v Vipavski dolini pustila burja. "Škoda zaradi vetrne erozije na obdelovalnih površinah in na posevkih ozimnih žit ter na rastlinjakih in prezimni zelenjavi na prostem je zelo velika. Sanacijo razmer s ponovno setvijo pa dodatno otežujejo suha tla," so v poročilu zapisali na Arsu.

Temperature pomladanske, a zemlja preveč suha za rast
Razmere vzbujajo skrb tudi zato, ker toplo vreme oznanja nastop vegetacijske sezone. "Tla so v prvih dneh marca zmrznjena le še v izpostavljenih legah, v nižinah so vlažna povsod tam, kjer jih je pokrivala snežna odeja. V površinskih slojih so se v prvih dneh marca segrela na od 2 do 4 stopinje, na Goriškem in Primorskem pa med 7 in 8 stopinj Celzija. Tla so marsikje izjemno suha in za normalen vstop v vegetacijsko sezono bi bil obilnejši dež nujen," opozarjajo na agenciji.

Marta Koruza, vodja izpostave Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina, je za STA pojasnila, da je suša najhujša na površinah, ki jih je že predtem poškodovala burja. Ocena poškodovanih površin presega 2.000 hektarov, škoda pa je bila že po burji ocenjena na okoli tri milijone evrov, pojasnjuje.

Uničenih 500 ton istrske "zgodnje" zelenjave
Ob tem dodaja, da je samo v slovenski Istri prizadetih 17 kmetij s tržno pridelavo zelenjave, ki so ob več kot 500 ton zelenjave. To pomeni, da bo proizvodnja istrske zelenjave zamujala, in namesto da bi jo na trg poslali že zgodaj spomladi, ko je povpraševanje po njej največje in jo najlažje prodajo, bo dozorela prepozno, ko bo trg že poln pridelkov od drugod.

Kmetijske svetovalne službe na Primorskem zato na površinah, kjer so ozimna žita uničena, priporočajo setev jarih žit z minimalno obdelavo tal, da bi se izognili dodatnim stroškom. Na večini površin je mogoča neposredna setev jarih žit, če je zgornja plast vsaj malo navlažena, potrebno je le pravočasno ukrepanje, pravijo, saj uspešno pridelavo jarih žit zagotavlja le pravočasna setev.

Poleg tega je v zgornji Vipavski dolini zaradi burje in suše hudo poškodovanih več kot 200 hektarov polj, veliko škodo zaradi suše pa pričakuje tudi na travniških površinah.

Zaloge pitne vode v podzemnih vodonosnikih skrb vzbujajoče
Suša pa ne grozi le kmetijskim površinam - zaradi majhne količine padavin zelo nizko gladino dosegajo tudi podzemne vode, ki so precej nižje od povprečja v vseh slovenskih vodonosnikih, tako v kraških kot v ravninskih prodno-peščenih. "V januarju 2012 smo imeli najnižje gladine podzemne vode v primerjavi z vsakoletnimi januarskimi hidrološkimi razmerami v zadnjem petletnem obdobju, izjeme so bili le globlji vodonosniki, kot sta npr. Sorško in Ljubljansko polje. V februarju 2012 so se gladine podzemnih voda v slovenskih ravninskih prodno-peščenih vodonosnikih še naprej zniževale predvsem v Dravski in Krški kotlini ter na Apaškem polju," so zapisali na Arsu.

Z vodo morajo marsikje varčevati že od jeseni
Da bi omilili nevarnost pomanjkanja pitne vode, so upravljavci številnih vodovodnih sistemov že jeseni sprejeli ukrepe za varčevanje s pitno vodo. Racionalno naj bi ravnali z vodo predvsem na območjih Žirovnice, Bohinja, Cerknega, Iga, Gornje Radgone, Radencev ter Obale. "Podpovprečna snežna odeja in nadaljevanje suhega vremena bosta te razmere še zaostrila in terjala od prebivalcev dosledno izpolnjevanje priporočil ter mogoče tudi omejitev rabe vode, ki jih sprotno objavljajo upravljavci njihovih vodooskrbnih sistemov," poudarjajo na agenciji za okolje.