Zaradi suše je večina kmetijskih rastlin utrpela nepopravljivo škodo. Dvotedenske visoke temperature od 30 do 37 stopinj Celzija so na posevkih koruze pustile trajne sledi. Posledice so vidne tudi na travnikih, vrtninah in v nasadih jablan. Škoda je po prvih ocenah največja na ptujskem in ormoškem območju ter v Pomurju in na dolenjskem območju.

Manj bo krompirja, bučnega olja
Pri krompirju je suša nastopila v fazi intenzivne rasti gomoljev, ko je potreba po vodi velika. Količina in kakovost pridelka bo zato precej manjša. Pri oljnih bučah je vidna bistveno slabša oploditev. Posevki pšenice, predvsem pozne sorte, so prisilno dozoreli in pridelki so zato tudi za tretjino nižji.

Sončnice na območju Pomurja, Maribora in Spodnje Savinjske doline so polovico nižje kot običajno, nastavljeni stroki soje odmirajo. Vrtnine na prostem so kljub namakanju trpele škodo zaradi ožigov, ki so posledica visokih temperatur, takšni pridelki pa niso primerni za trg. Tam, kjer ni namakanja, pa po večini tudi pridelkov na vrtu ni več.

Trava je preveč uničena za pašo
Močno je prizadeto rastišče kakovostnih trav, kar bo povzročilo daljšo obnovo rasti. Primanjkuje trave za krmo in pašo. Na območju Dravograda je pridelek travinja zmanjšan za več kot polovico in nekatere kmetije so že začele dokupovati krmo.

V nasadih jablan se bo škoda po suši prenesla še na naslednje leto, saj je zdaj čas, ko se formirajo brsti. Ocenjujejo, da bo izpad pridelka zaradi suše in vročine pri jablanah vsaj 25-odstoten, vprašljiva pa bo tudi kakovost jabolk.

Po suši pa so prišli še nevihtni nalivi, ki so prinesli točo. Ta je prav tako pustila posledice na pridelkih. Prvih ocen škode v kmetijstvu po zadnjih neurjih sicer še ni.