V obdobju od oktobra do konca februarja je v večjem delu Slovenije padlo od 60 do 70 odstotkov običajne količine padavin. Padavinski primanjkljaj traja že skoraj štiri mesece, začel se je že ob koncu oktobra lani in se od takrat ni dvignil na mejo povprečnih vrednosti, opozarjajo vremenoslovci.

Stanje površinskih vod trenutno še ni kritično nizko, se pa približuje najnižjim izmerjenim količinam za marec. Trenutno se po rekah pretaka le približno 35 odstotkov običajne količine vode za to obdobje. Izhodiščne razmere za začetek pomladi so slabe zlasti zaradi pomanjkanja snega, ki bi s taljenjem v pomladnih mesecih obogatil vodotoke.

Količinsko stanje podzemnih voda je v splošnem predvsem na ravninskih prodno-peščenih vodonosnikih zelo nizko (v spodnjih 10 odstotkih dolgoletnega razpona). Količinsko so trenutno najranljivejši nekateri najplitvejši vodonosniki, kot so Krška kotlina, Dravska kotlina, Apaško polje. Ob povprečni količini padavin se izboljšanje stanja lahko pričakuje šele po večmesečnem obdobju.

Najhuje je na jugozahodu države
Kmetijska tla so marsikje izjemno suha, trenutno so razmere najbolj kritične v delu jugozahodne Slovenije, sušne razmere pa prevladujejo tudi v severovzhodni Sloveniji. Vodna bilanca kmetijskih tal v času zimskega mirovanja je na Primorskem že negativna, v Prekmurju pa je le na 20 odstotkih običajnih vrednosti za ta čas.

Zaradi toplega vremena, ki sproža rastne procese in večje izhlapevanje iz tal, na Arsu pričakujejo še poslabšanje stanja, kar pomeni, da bo vstop v vegetacijsko sezono zelo verjetno moten. Stanje bi normalizirale le enakomerno razporejene padavine v višini od 100 do 200 milimetrov v odvisnosti od lokacije. Kratkotrajne intenzivne padavine pa lahko na suhih tleh sprožijo erozijo.

Dež bo, a ga bo občutno premalo
V prvi polovici prihodnjega tedna lahko v osrednji Sloveniji pričakujemo od 10 do 20 milimetrov padavin, v vzhodni in jugozahodni Sloveniji manj. Količina padavin bo premajhna, da bi sušno situacijo bistveno izboljšala, zato Arso poziva vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo stanja voda, še zlasti na najranljivejših območjih, in skrbijo za racionalno rabo vodnih virov.