Suša se je začela že konec lanskega avgusta, ki jo je suha jesen le še okrepila, je za MMC povedal Andrej Velkavrh z Agencije za okolje RS (Arso). Brez večjih količin dežja smo tako že skoraj pol leta, saj so bile zadnje izrazite padavine v oktobru.
Tudi nedavne manjše padavine so zgolj malce navlažile rastlinje in pripomogle k brstenju, a tudi to deževje je bilo omejeno, saj ga, recimo, v jugovzhodni Sloveniji ni bilo, v Prekmurju pa ga je padlo le nekaj litrov.

Jugovzhodni, obalni in severovzhodni del države so zato v tem trenutku najbolj kritična območja. Pretoki rek v Prekmurju in na obalnem delu dosegajo le od 11 do 17 odstotkov povprečnega marčevskega pretoka. Stanje je malce boljše le v osrednji in severozahodni Sloveniji ter na Notranjskem, ki je v zadnjih dneh dobil nekaj dežja, a le okoli 20 litrov na kvadratni meter.

Sušno bo še vsaj dva tedna
Velkavrh v naslednjih 10 do 14 dneh resnih padavin ne vidi in hkrati opozarja, da tudi to ne bo rešilo težav. Dodaja, da imamo za ta letni čas previsoke temperature, saj se povprečna maksimalna aprilska temperatura giblje okoli 15 stopinj Celzija.

Blizu avgustovskim ravnem
Po besedah hidrologa Janeza Polajnarja so porast pretoka zaznali le na Muri zaradi taljenja snega v Avstriji, za nekaj centimetrov pa se je dvignila tudi gladina Bohinjskega jezera. Druge reke pa upadajo in sušne razmere se stopnjujejo, pravi. Nekatere reke so tako že precej pod najnižjimi 50-letnimi izmerjenimi povprečnimi vrednostmi, npr. Sava v spodnjem toku ter Krka in tudi Savinja.

Sicer so najnižje vrednosti avgusta in teh absolutno najnižjih vrednosti še nismo dosegli, se jim pa približujemo. In to že marca! Varčevanje z vodo je zato v nekaterih deli države (npr. uporabniki Rižanskega vodovoda) že postalo potrebno, Polajnar pa poziva ljudi, naj varčujejo z vodo in je ne uporabljajo za pranje avtomobilov in zalivanje zelenic in vrtov, oz. za stvari, ki niso nujne. Tu se namreč porabi ogromno pitne vode, s katero še vedno splakujemo tudi straniščne školjke.
Padavinski primanjkljaj je namreč precejšen in znaša že v osrednji Sloveniji okoli 400 litrov na kvadratni meter, na Obali pa še celo več. Zato bi potrebovali od pet do šest mesecev običajnih padavin, da bi se stanje podzemnih voda povrnilo v normalne okvire. Stanje je najslabše na prodnih, plitvih vodonosnikih (Apaško polje, Dravsko polje, Savinjska, Krška kotlina) zlasti v Krški kotlini. Največje težave pa imajo manjša vodna zajetja, kjer je vode zelo malo ali pa je že primanjkuje.