Na Agenciji RS za okolje in ministrstvu za kmetijstvo in okolje že nekaj časa opozarjajo, da so razmere slabe. Po podatkih Arsa se po slovenskih rekah trenutno pretaka le okoli 35 odstotkov običajne količine vode za to obdobje.

"Ni bilo snega, količina padavin je bistveno manjša"
"Potrebovali bi pol leta povprečnih padavin, da bi tudi podzemna voda prišla na povprečno raven. Kako bo s kmetijstvom, se še ne more vedeti. V naslednjih mesecih bo Slovenija odvisna od padavin," je za MMC dejal Pogačnik.

Pojasnil je, da nimamo zaloge v snegu in da ne bo snežnice, ki bi povečevala pretok rek. "Ni bilo snega, količina padavin je bistveno manjša kot v preteklih letih. Ni mogoče reči, da bo hudo, dejstvo pa je, da imamo hidrološko sušo," je opozoril.

"Kakšne bodo razmere, bo odvisno od tega, kakšna bo nadaljnja porazdelitev padavin nad Slovenijo. To je stvar, ki je dolgoročno ni mogoče napovedati, " je povedal Pogačnik.

Sušne razmere že pet mesecev
Na Arsu so poudarili, da padavinski primanjkljaj traja že skoraj pet mesecev. "Začel se je že ob koncu oktobra in se od takrat ni dvignil na mejo povprečnih vrednosti. V obdobju od oktobra 2011 do začetka tretje dekade marca 2012 je v večjem delu Slovenije padlo med 50 in 60 odstotkov običajne količine padavin," so zapisali na spletni strani.

"Stanje površinskih vod je nespremenjeno, reke povsod po državi upadajo. Trenutno še ni kritično nizko, na več rekah pa smo že imeli najnižje količine za marec," so opozorili.

"Kmetijska tla so še vedno suha"
"Kmetijska tla so še vedno suha. Ob toplih dneh se razmere poslabšujejo v večjem delu Slovenije, saj vsak dan izhlapi iz tal več kot tri litre vode na kvadratni meter," so pojasnili. Zaradi opisanih razmer vse prebivalce pozivajo, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih.

Po podatkih Agencije so najslabše razmere v Prekmurju (v Murski Soboti je od 1. oktobra 2011 do danes padlo 52 odstotkov običajne količine padavin) in ob obali (v Portorožu je padlo 48 odstotkov običajne količine padavin).

"Arso ne more omejevati porabe vode"
Pogačnik je še dodal, da Arso ne more omejevati porabe vode. "To omejujejo lokalni vodovodi. Arso napoveduje in spremlja stanje okolja," je dejal.

Na ministrstvu za okolje pa so za MMC pojasnili: "Ko začne na nekem območju zaradi pomanjkanja padavin ali drugih razlogov primanjkovati vode, so najprej občine na tem območju tiste, ki lahko omejijo rabo vode."

Oskrba s pitno vodo je na podlagi zakona o varstvu okolja namreč obvezna občinska gospodarska javna služba. Med obveznosti občine sodi tudi izvajanje varčevalnih in drugih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode.

"Tako lahko v primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene," so poudarili.

Nekateri imajo predpisane kazenske sankcije
"Občine omejitev rabe vode na lokalni ravni urejajo z odloki o oskrbi s pitno vodo. Odloke nadzirajo občinski inšpektorati, nekateri imajo tudi predpisane kazenske sankcije," so povedali na ministrstvu.

Dodali so, da suša različno prizadene različne dele države in da mora vsak župan poskrbeti za svojo občino. In poudarili, da na pomanjkanje vode neprestano opozarjajo in pozivajo k preudarnemu ravnanju z vodo.

Nevarnost spomladanske pozebe
Ob suši pa na Arsu izpostavljajo še nevarnost spomladanske pozebe sadnega drevja. "Po pretoplem januarju je mraz v februarju, ko je temperatura zraka ostala precej za dolgoletnim povprečjem, zadržal prezgodnje napenjanje cvetnih brstov. Tudi v prvi polovici marca so prezgodnji razcvet še zadrževale hladne noči. Cvetenje zgodnjih koščičarjev je bilo precej blizu dolgoletnega povprečja, cvetenje drugih sadnih vrst, ki normalno zacvetijo pozneje v prvi in drugi dekadi aprila, pa so pospešile previsoke temperature zraka. Zacvetele so vsaj deset dni prej kot normalno," so zapisali.

"Še zaprti brsti tik pred cvetenjem do neke mere še prenesejo temperature zraka do –5 stopinj, za poznejše razvojne stopnje pa so lahko usodne temperature okoli –3 stopinje," so pojasnili in dodali, da z razjasnitvijo prihajajo nizke jutranje temperature zraka.

"V Ljubljani ne načrtujemo omejitev"
V Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija pa so pojasnili, da so posledice pomanjkanja padavin na vodonosnikih, ki so izdatnejši (kot je npr. Ljubljansko polje), manj vplivne kot na območjih, kjer so podzemne zaloge vode manjše. "Raven podzemne vode je v splošnem nekoliko nižja, a to ne povzroča razmer, ki bi bile kritične za javno oskrbo s pitno vodo. V Ljubljani ne načrtujemo omejitev porabe pitne vode," so zatrdili.

"Vodni vir Ljubljane na Ljubljanskem barju pa je manj izdaten, zato smo se na tem območju v preteklosti že srečali z omejitvijo rabe vode. Zadnjikrat je bila omejitev razglašena avgusta 2011, veljala pa je v občinah Ig in Brezovica," so pojasnili.

Kadar je razglašena omejitev rabe vode, je prepovedana uporaba vode iz javnega vodovodnega omrežja za zalivanje vrtov, polnjenje bazenov ter pranje avtomobilov in zunanjih površin. Uporabniki morajo v skladu z občinskimi odloki o oskrbi s pitno vodo upoštevati varčevalne ukrepe. Nadzor nad upoštevanjem občinskih odlokov pa izvajajo občinski ali medobčinski inšpektorati.

Gasilska cisterna zalivala vrt
Uporabnik nam je poslal spodnji video, ki je nastal ob Litijski cesti v Ljubljani. Na njem gasilska cisterna zaliva vrt. "V primeru zalivanja vrta z vodo iz gasilske cisterne je odprtih več vprašanj, za katera so pristojne inšpekcijske službe na občinski in državni ravni," so komentirali na JP Vodovod-Kanalizacija.

"Opozarjamo, da je, če je prišlo do nelegalnega odvzema vode iz javnega vodovodnega sistema za polnjenje gasilske cisterne, kršen občinski odlok, ki določa, da se poseg lahko izvede le na osnovi pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo stroškov porabljene vode," so poudarili.

"Če je odvzem s cisterno iz hidranta za zalivanje vrtov izveden na območju z omejeno rabo pitne vode, ki v Ljubljani ni razglašena, spada obravnava na raven občinskih inšpektoratov. Če bi bil nelegalen odvzem vode za zalivanje vrtov izveden iz površinskega vodotoka, pa obravnava primera spada na raven državnega inšpektorata, pristojnega za okolje," so še dodali.