V Johannesburgu je v močnem nalivu potekala žalna slovesnost v spomin prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku Južne Afrike Nelsonu Mandeli, ki je v 96. letu starosti umrl v četrtek zvečer. Slovesnosti se je udeležilo 91 svetovnih voditeljev in 90.000 ljudi.

Zbrane je najprej nagovoril namestnik predsednika Afriškega narodnega kongresa Cyril Ramaphosa, ki je dejal: "Tukaj smo, da bi Madibi povedali, da se je njegova dolga pot končala, zato si lahko končno spočije in uživa v pogledu na našo čudovito deželo. A naš pohod se šele začenja." Sledile so molitve verskih dostojanstvenikov, ki pripadajo različnim veram.

Na oder je nato prišel Andrew Mlangeni, dober Mandelov prijatelj, ki je bil skupaj z njim nekaj časa zaprt na otoku Robben. Mlangeni je dejal, da je Mandela predstavljal "vrednote, kot so žrtvovanje, preudarnost in potrpljenje ter ustvaril upanje v času, ko to ni obstajalo". Dodal je, da je bil tako velik voditelj zaradi svoje ponižnosti in vere v kolektivno vodstvo.

Na kratko so se od svojega dedka poslovili štirje izmed 18 vnukov, nato pa se mu je poklonil še generalni sekretar Združenih narodov, Južni Korejec Ban Ki Mun, ki je Mandelo označil za enega največjih svetovnih voditeljev. "Mandela je sovražil sovraštvo. Ne ljudi. Pokazal je moč odpuščanja, kar je edinstven dar. Naša dolžnost je, da ohranimo spomin nanj živ v naših srcih in življenjih."

Nato je za govorniški oder stopil morda najbolj pričakovani govornik, ameriški predsednik Barack Obama, ki so ga napovedali kot "sina afriške zemlje". Med potjo se je rokoval tudi s kubanskim predsednikom Raulom Castrom, množica pa ga je navdušeno pozdravila. Prvi temnopolti predsednik ZDA je Mandelo označil za "velikana zgodovine" in "zadnjega velikega osvoboditelja 20. stoletja". "Njegov boj je bil vaš boj, njegovo zmagoslavje je bilo naše zmagoslavje. Vaša svoboda in demokracija sta njegova dediščina."

"Lahko bi ga imeli za ikono, a sam je to vedno zavračal. Z nami je delil svoje dvome in strahove, opozarjal na napake, ki jih je storil skupaj z zmagami. 'Nisem svetnik, razen če kot svetnika razumete nekoga, ki greši in želi te grehe popraviti,' je dejal. Prav zato smo ga imeli tako radi. Ni bil človek iz marmorja, bil je človek iz mesa in krvi. Bil je sin, mož, oče, človek, in zato se lahko iz njega veliko naučimo. Njegova smrt je bila neizogibna, a to je človek, ki se je boril, ki je vztrajal in verjel ter nam pokazal, kaj vse je mogoče - ne le v zgodovinskih knjigah, ampak tudi v naših življenjih," je dodal Obama.

Sledili so govori brazilske predsednice Dilme Rousseff, podpredsednika Kitajske Li Juančaoja ter predsednikov Namibije, Indije in Kube.

Zumo na stadionu popolnoma izžvižgali
Med zadnjimi je na govorniški oder stopil južnoafriški predsednik Jacob Zuma, ki so ga zbrani na stadionu izžvižgali, kar je bilo zanj veliko ponižanje pred vsemi svetovnimi voditelji, ki so se zbrali v Johannesburgu. Zuma je v svojem govoru izpostavil edinstvenost Mandele. "Nihče ni kot Madiba. Bil je edinstven. Nikoli ni hotel biti mesija ali svetnik. Počivaj v miru, naš oče in junak," je dejal Zuma. Mandelo je opisal kot "neustrašnega borca za svobodo", ki se je dotaknil sveta.

"V njegovo čast se zavezujemo, da bomo še naprej gradili narod na podlagi demokratičnih vrednot, človeškega dostojanstva in demokracije. Še naprej bomo gradili narod brez revščine, lakote in brezdomstva," je še dodal in med žvižganjem ohranil povsem mirno kri.

"Mandela je imel vizijo, ki jo je tudi živel. Zuma pa ne živi tistega, kar govori," je povedala ena izmed udeleženk slovesnosti in tako povzela splošno razpoloženje na stadionu. "Častno bi bilo, da odstopi," je še dejala po precej sovražnem odzivu prisotnih pred nastopom predsednika.

Aprila ali maja bodo v Južni Afriki volitve, na katerih znova pričakujejo gladko zmago Zumove stranke ANC (Afriški nacionalni kongres), čeprav se ta v zadnjih mesecih spopada z obtožbami zaradi vse večje revščine, porasta kriminala in brezposelnosti, Zuma in njegova administracija pa sta se znašla pod valom obtožb zaradi korupcije.

Ples in petje
Že več ur pred predvidenim začetkom so se pred stadionom v rahlem dežju zbrale množice ljudi. Oviti v južnoafriške zastave ali rumeno-zelene šale z napisom "Mandela za večno" so tisoči na poti do stadiona plesali in peli. Številni so se na pot do stadiona v Sowetu, kjer so študentski protesti leta 1976 zanetili splošni upor proti apartheidu, odpravili z vlaki, ki so iz središča Johannesburga vozili brezplačno. V vagonih so se mešali ljudje vseh starosti in ras.

Spominska slovesnost je bil zgodovinski dogodek, saj na afriška tla še nikoli ni prišlo toliko uglednih osebnosti hkrati, obenem pa je bilo to tudi eno največjih druženj svetovnih voditeljev v zadnjih letih.

Slovesnost je potekala na stadionu FNB v Sowetu v Johannesburgu, ki sprejme več kot 90.000 obiskovalcev in na katerem se je prvi predsednik demokratične Južne Afrike, borec za človekove pravice in Nobelov nagrajenec zadnjič pojavil v javnosti. Slovesnost je trajala štiri ure, neposredno so jo prenašali tudi na velikih platnih v 90 krajih v državi, pa tudi na še treh stadionih v Johannesburgu, ki velja za trgovsko središče Južne Afrike.

Skupaj tudi dolgoletni nasprotniki
Slovesnosti se je udeležilo več kot 90 voditeljev držav, Slovenijo je zastopal predsednik Borut Pahor. Prišli so kar štirje zdajšnji oziroma nekdanji stanovalci Bele hiše - Barack Obama, Jimmy Carter, Bill Clinton in George W. Bush. Na stadionu so sedeli tudi francoski predsednik Francois Hollande, britanski premier David Cameron in italijanski premier Enrico Letta. Prišla je tudi brazilska predsednica Dilma Rousseff in štirje njeni predhodniki, tudi prejšnji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Prisoten je bil kubanski predsednik Raul Castro. V imenu Združenih narodov je na slovesnost prišel generalni sekretar Ban Ki Mun, Afriško unijo pa je zastopala predsednica komisije Nkosazana Dlamini - Zuma. Papež Frančišek je na slovesnost poslal enega izmed afriških kardinalov, dalajlami pa so dvakrat zavrnili prošnjo za vizum. Odsoten je bil izraelski državni vrh.

Od Mandele so se prišli poslovit tudi britanski prestolonaslednik princ Charles, novi nizozemski kralj Viljem Aleksander, danski princ Frederik in norveški prestolonaslednik Haakon ter imena iz sveta zabave - kraljica ameriških pogovornih oddaj Oprah Winfrey, pevca Peter Gabriel in Bono, supermanekenka Naomi Campbell in podjetnik Richard Branson.

Pogreb v nedeljo
Takšna množica uglednežev pa tudi običajnih ljudi je bil velik varnostni zalogaj, a so predstavniki oblasti ves čas zagotavljali, da bo vse potekalo mirno, in tudi je. V okolici stadiona so prepovedali vožnjo z osebnimi avtomobili, oblasti pa so udeležence pozvale, naj v Soweto pridejo z javnim prevozom.

Mandela, ki je umrl v četrtek v starosti 95 let, bo od srede do petka ležal v stavbi Union Buildings v Pretorii, kjer je leta 1994 prisegel kot predsednik države. Pokopali ga bodo v nedeljo v vasi Qunu na jugu države, kjer je odraščal. Tudi na pogrebni slovesnosti pričakujejo več kot 9.000 ljudi, čeprav so si sorodniki želeli, da bi šlo za družinski dogodek.