Po podatkih ZN-a v Južnem Sudanu lakota grozi 100.000 ljudem, še nadaljnji milijon je na robu lakote, 4,9 milijona prebivalcev, kar je okoli 40 odstotkov vseh prebivalcev, pa nujno potrebuje zaloge hrane. Glavni vzrok za hudo pomanjkanje hrane je vojna, država je namreč od leta 2013 v vojni, ki je od doma pregnala več kot tri milijone ljudi.

"To lakoto je povzročil človek," je dejala vodja programa World Food v tej afriški državi Joyce Luma. "Prebivalci so večinoma kmetje, vojna pa je uničila kmetijstvo. Izgubili so svoje črede in celo svoje orodje. Že več mesecev so v celoti odvisni od vsake posamezne rastline, ki jo najdejo, ali ribe, ki jo ulovijo," je dejal predstavnik ZN-ove organizacije za prehrano in kmetijstvo v Južnem Sudanu Serge Tissot. Zaradi velikega upada kmetijske proizvodnje se je močno povečala inflacija, zato so šle cene osnovnih dobrin v nebo. Po napovedih vlade bo do julija skoraj polovica od 11 milijonov prebivalcev zaradi vojne, suše (ta grozi tudi Somaliji) in hiperinflacije izgubila dostop do hrane.

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je obljubil humanitarnim organizacijam, da bodo poskrbeli za varen dostop do območij, ki so najbolj ogrožena. "Vlada bo zagotovila, da bodo imele humanitarne in razvojne organizacije neoviran odstop do pomoči potrebnih," je dejal v današnjem nagovoru v parlamentu.

Združeni narodi stanje lakote razglasijo, kadar so izpolnjeni določeni pogoji: kadar ljudje umirajo zaradi lakote (ko zaradi lakote umreta več kot dva človeka na dan na 10.000 prebivalcev), kadar ima vsaj petina gospodinjstev na določenem območju izjemno nizke zaloge hrane in kadar stopnja akutne podhranjenosti preseže 30 odstotkov.

Nazadnje so Združeni narodi lakoto razglasili na jugu Somalije leta 2011, ko je umrlo 260.000 ljudi.

Unicef: Zaradi podhranjenosti ogroženih 1,4 milijona otrok
Razmere so zelo resne tudi v Nigeriji, Somaliji in Jemnu, ki so prav tako v primežu različnih konfliktov. Unicef opozarja predvsem na katastrofalno stanje otrok. V omenjeni četverici držav zaradi podhranjenosti trpi skoraj 1,4 milijona otrok. Samo v Jemnu se je število otrok, ki trpijo zaradi podhranjenosti, od leta 2014 povečalo za 200 odstotkov, STA navaja podatke nemške tiskovne agencije dpa. Po besedah izvršnega direktorja Unicefa Anthonyja Laka se čas odšteva več kot milijonu otrok. "Še vedno lahko rešimo življenja," je dodal. Jemen je imel sicer velike težave z dobavo hrane že pred izbruhom državljanske vojne. Po podatkih Oxfama je že takrat uvažal kar 90 odstotkov vse potrebne hrane.

V Jemnu, kjer že dve leti traja državljanska vojna, je podhranjenih 462.000 otrok, v Južnem Sudanu, kjer prav tako vihra državljanska vojna, zaradi lakote trpi 270.000 otrok, v Somaliji 185.000 in na severovzhodu Nigerije 450.000 otrok. V Somaliji se utegne število podhranjenih otrok v prihodnjih mesecih zaradi suše še povečati.

"Leta 2017 ne bi smel nihče umirati zaradi lakote. Na svetu je dovolj hrane, imamo dovolj možnosti, kar zadeva humanitarne skupnosti," je za BBC dejal Justin Forsyth iz ZN-a. "V Južnem Sudanu ima Unicef 620 centrov za podhranjene otroke. Kraji, kjer umirajo otroci, so torej kraji, kamor ne moremo dostaviti pomoči ali pa jo lahko le redko. Če bi imeli dostop do vseh krajev, bi lahko rešili vse otroke."