Turčija je lani od Rusije kljub opozorilom ZDA kupila protiraketni sistem S-400. ZDA trdijo, da ruski sistem ni združljiv z opremo Nata in bi lahko pomenil grožnjo zavezništvu.

Rusija bi po ameriških trditvah prek radarjev protiraketnega sistema namreč lahko prišla do podatkov o ameriških vojaških letalih F-35. Washington je julija lani, kmalu po nakupu ruskega sistema, Turčiji onemogočil nakup flote najsodobnejših ameriških lovcev F-35.

V torek je administracija Donalda Trumpa zaradi nakupa uvedla še sankcije ‒ prepovedala je izdajo ameriških izvoznih licenc za turško agencijo za vojaška javna naročila (SSB) kot tudi izdajo vizumov za vodjo te turške agencije Ismaila Demirja ter še tri visoke uradnike. Zamrznili so tudi njihovo premoženje.

"ZDA so Turčiji že večkrat jasno sporočile, da bo nakup sistema S-400 ogrozil varnost ameriške vojaške tehnologije in osebja ter ruskemu obrambnemu sektorju zagotovil precejšnja finančna sredstva ter dostop Rusije do turških oboroženih sil in obrambne industrije," je dejal ameriški državni sekretar Mike Pompeo in Turčijo pozval, naj "v sodelovanju z ZDA razrešijo težavo S-400".

Erdogan: ZDA želijo ustaviti napredek turške obrambne industrije

Sorodna novica ZDA uvedle sankcije proti Turčiji zaradi nakupa ruskega protiraketnega sistema

Turško obrambno ministrstvo je v odzivu ZDA pozvalo, naj "znova premislijo o nepošteni odločitvi", in zagrozilo s povračilnimi ukrepi. Ob tem so zavrnili navedbe, da bo S-400 škodil Natu, saj ga naj ne bi vključili v infrastrukturo zavezništva.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v sredo sankcije označil za "sovražen napad na suverene pravice Turčije" in dodal, da je njihov resnični cilj "ustaviti nedavni napredek Turčije v obrambni industriji" ter Turčijo znova napraviti odvisno od ZDA, poroča Reuters.

Turčija vztraja, da nakup ruskega sistema ni bil izbira, temveč nuja, saj od Natovih članic niso mogle pridobiti ustreznih alternativnih sistemov. Vodja komunikacije Erdoganove administracije Fahrettin Altun je dejal, da bodo sankcije veliko breme za novega predsednika Joeja Bidna, ob tem pa upajo na "razveljavitev hude napake brez zamude".

Lahko sankcije vodijo v turški izstop iz Nata?

Gre za prve sankcije te vrste med dvema ključnima zaveznicama Nata, kar bi lahko vplivalo na celotno zavezništvo. Možen je celo turški izstop, tudi to pa naj ne bi vodilo do razpada Nata, dogajanje analizira Al Džazira. Zavezništvo Nato je ob koncu hladne vojne nastalo z namero omejevanja vpliva Sovjetske zveze. Odhod Turčije bi bil sploh prvi izstop v zgodovini ‒ z izjemo Francije, ki je leta 1967 zapustila poveljstvo, a se vrnila leta 2009.

Turčija se je Natu pridružila leta 1952, po številu vojaškega osebja v Natu pa je trenutno na drugem mestu ‒ takoj za ZDA. Državi sta se na polarno nasprotnih straneh znašli v vojni v Siriji. ZDA so podpirale Sirske demokratske sile (SDF), katere ključni člen so bile kurdske Ljudske zaščitne enote (YPG). Turčija YPG obravnava kot teroristično organizacijo in podaljšek Delavske stranke Kurdistana (PKK).

Ameriški podpredsednik Mike Pence je lani pred zaveznicami Nata dejal, da se mora Turčija odločiti, "ali želi ostati partner v najuspešnejšem vojaškem zavezništvu v zgodovini ali tvegati varnost partnerstva z nepremišljenimi odločitvami". Turški podpredsednik Fuat Oktay je v tvitu odgovoril, da se morajo "ZDA odločiti, ali želijo ostati zaveznica Turčije ali tvegati prijateljstvo s podpiranjem teroristov".

Ruski S-400 cenejši in učinkovitejši od ameriškega Patriota

V tistem času je Turčija tudi prejela ruski protiraketni sistem, ki se je izkazal za učinkovitejšega od ameriškega sistema Patriot, ob tem pa je tudi občutno cenejši. S-400 lahko sledi trikrat več tarčam kot Patriot ter jih sestreli s petkrat večje razdalje. S tem S-400 ni zgolj protiraketna obramba, temveč lahko služi tudi uveljavljanju prepovedi letenja v zračnem prostoru ali v omejenem obsegu celo kot izstreljevalec balističnih raket kratkega dosega, navaja Al Džazira.

Vendar je Turčija s pridobitvijo učinkovitejšega protiraketnega sistema izgubila dostop do najmodernejših vojaških letal F-35, s čimer bi posodobila svojo zastarelo floto. Turške zračne sile so trenutno zelo aktivne ‒ praktično neprenehoma izvajajo operacije proti kurdskim borcem in spremljajo turške ladje za raziskovanje energetskih potencialov v Sredozemlju.

Težave turških letalskih sil ‒ kje kupiti lovce?

Turška vojska se sooča tudi s pomanjkanjem usposobljenih pilotov. Ker naj bi bile letalske sile delno udeležene pri poskusu državnega udara leta 2016, je bilo veliko število izkušenega osebja odpuščeno. Sočasno z razveljavitvijo nakupa ameriških lovcev so iz usposabljanja v ZDA izključili tudi več bodočih turških pilotov.

Sorodna novica Bela hiša ima dovolj Turčije in tudi uradno odstopa od lovskih letal F-35

Turške zračne sile trenutno uporabljajo ameriške lovce F-4 in F-16, ameriške izdelave so tudi tankerji za gorivo, transportna letala in letala za zgodnje opozarjanje. Sankcije bodo vsaj začasno ustavile sodelovanje med ameriškimi in turškimi vojaškimi proizvajalci in s tem Turčiji onemogočile tudi nakup rezervnih delov.

Sankcije so na drugi strani dvorezen meč tudi za ZDA, saj se bo Turčija za posodobitev letalske flote morala obrniti drugam. Ankara vse bolj krepi domačo vojaško proizvodnjo, vendar še nekaj let naj ne bi bili zmožni izdelati svojih lovcev. Francija s svojimi lovci Rafale podpira Grčijo na drugi strani sredozemskih napetosti, zato bo lahko Turčija lovce po navedbah Al Džazire najverjetneje kupila samo še pri ‒ Rusiji.