40-letni Stipe Marušič in njegova dva brata so se odločili, da v prodajo ponudijo svoj otok Srednja Kluda, ki leži v trogirskem arhipelagu severno od Splita.

"Pripadal je mojemu prapradedku in nekako nam je žal, da ga prodajamo. Toda vsi smo mornarji in podjetja, za katera smo delali, so propadla. Vsi smo nezaposleni in nimamo druge izbire," je svojo odločitev pojasnil 40-letni hrvaški mornar.

Cena za 2,4 hektarja velik otok z majhno kamnito hišo je 1,05 milijona evrov in Marušič pravi, da zanimanje za nakup obstaja in da imajo resnega kupca, vendar prodajo ovira počasna birokracija.

Pred vsako prodajo se mora namreč otok najprej ponuditi državi, ki ima predkupno pravico, a obubožana hrvaška vlada v teh časih vsekakor nima namena kupovati otokov in se bo zagotovo odrekla nakupu, kar pa se lahko vseeno zavleče do pol leta čakanja.

Prepoved odganja kupce
Toda počasen birokratski aparat ni glavna ovira za kupce, saj jih od nakupa najbolj odvrača prepoved novih gradenj na otokih.

Hrvaška je svoj nepremičninski trg za tujce odprla leta 2005 in dva otoka sta hitro dobila nove lastnike. Vendar je vlada hitro prepovedala nove gradnje na otokih, da bi jih ohranila za "kmetijstvo in organizirane obiske". S tem so odgnali tudi zainteresirane kupce.

"Naši otoki so cenejši od grških, naše morje je eno najlepših. Veliko je morebitnih pomembnih strank iz gospodarstva, športa, estrade ali kraljevih družin, a so vsi obupali zaradi prepovedi gradnje," je pojasnila Jasminka Biliskov iz vodilne hrvaške nepremičninske agencije Biliskov Nekretnine.

Po njenih besedah sta se za nakupe med drugimi zanimala monaška princesa Caroline in prvi mož formule ena Bernie Ecclestone, toda kmalu izgubila zanimanje.

"Večina vlagateljev, ki se zanima za Hrvaško, je razočarana," je dejal Chris Krolow, izvršni direktor družbe Private Islands Online, kanadske agencije, ki se ukvarja s prodajo otokov po vsem svetu in ima v svoji ponudbi štiri hrvaške otoke.

"Zakaj bi se zanimali za hrvaške otoke, kjer ne moreš zgraditi hiše ali vlagati v razvoj na način, ki bi bil finančno donosen," je pojasnil Krolow.

V pričakovanju dovoljenja za gradnje
Na večini majhnih otokov so nasadi oljk in vinogradi ali pa se uporabljajo za pašnike, čeprav je vse več otokov zapuščenih.

Hrvaška vlada še ni nakazala, da namerava v bližnji prihodnosti ukiniti prepoved novogradenj, vendar Biliskova pričakuje umik prepovedi in s tem tudi dvig cen za otoke.

"Menim, da je zdaj pravšnji čas za nakup. Enkrat, ko bomo v Evropski uniji, bo vlada verjetno ravnala tako kot v Grčiji, kjer je gradnja dovoljena, a je strogo nadzorovana," pravi Biliskova in dodaja, da bo v tem primeru seveda cena veliko višja, kot je zdaj.