Kocha sta neoliberalista, ki uporabljata svoj denar za nasprotovanje vladi in vsej regulaciji, češ da gre za oviranje prostega trga, pri tem pa predstavljata pomembna igralca na ameriškem političnem odru, ki imata svojo mrežo vpliva na ZDA stkano vse do ameriškega kongresa. Brata Koch zalagata s sredstvi konservativno gibanje čajank, ki ostro nasprotuje predsedniku Obami, podpirata nasprotnike akcij proti globalnemu segrevanju in politike, ki nasprotujejo dvigu davkov na družbe in najbogatejše Američane.
Revija New Yorker je že leta 2010 napisala obsežen članek o Kochih, v katerem je nadrobno opisano, kako sta iz nič zgradila velikopotezno in izjemno učinkovito operacijo za oblikovanje javne politike. In ker sta tako nesramno bogata, lahko nenehno prilivata sredstva temu procesu. Koch Industries, drugo največje zasebno podjetje v ZDA, je družba, ki se ukvarja s predelovanjem nafte, kemikalijami, papirjem in financami, njeni letni dohodki pa znašajo 100 milijard dolarjev. Vsako ameriško gospodinjstvo ima zagotovo vsaj en Kochov izdelek - pa naj si bodo to papirnati servieti ali drva, preproga ali podloga v trenirki, ali pa gorivo.

Tajna srečanja
Brata se nerada pojavljata v medijih, svoje posle pa sklepata za zaprtimi vrati. Toda na poletnem tajnem srečanju konservativnih aktivistov in vlagateljev v Vailu v Koloradu je nekdo skrivoma snemal pogovore. V enem je Charles Koch pozival udeležence, naj sežejo globoko v žepe, da bi premagali Obamo na predsedniških volitvah 2012.
"Kar imamo pred seboj v naslednjih 18 mesecih, je mati vseh vojn. Gre za življenje ali smrt te države," slišimo Kocha, ki nato prebere imena 31 ljudi na srečanju, od katerih je vsak prispeval prek milijon dolarjev v zadnjem letu dni. Za kongresne volitve leta 2010 sta Kocha s svojimi partnerji porabila najmanj 40 milijonov dolarjev, da bi spremenila razmerje moči v kongresu v prid desni. Delovalo je. In če podatki držijo, naj bi brata letos nameravala zbrati in zapraviti prek 200 milijonov za Obamov poraz.
Blokiranje sindikatov
Zaradi lukenj v ameriški zakonodaji morda celo več. Kocha sta namreč ustanovitelja Americans for Prosperity, politične organizacije, ki lobira za konservativne politične cilje in kandidate. Americans for Prosperity ima podružnice v kar 35 zveznih državah, štela naj bi dva milijona članov, ima tesne vezi s Čajankarji in je igrala ključno vlogo pri nasprotovanju Obamovi zdravstveni reformi. Lani je organizacija porabila vsaj pol milijona dolarjev za podporo prizadevanjem guvernerja Wisconsina Scotta Walkerja, ki je uveljavil zakonodajo, po kateri imajo sindikati, ključni podporniki demokratov, zdaj velike težave z zbiranjem sredstev za politične namene. Americans for Prosperity je izjemno dejavna tudi v boju proti sindikatom v Ohiu, zvezni državi, v kateri se pogosto odločajo volitve.

Brata Koch sta poleg tega vložila na milijone v možganske truste in visoko šolstvo, da bi tako prevzela nadzor tudi nad "možgani". Od leta 1998 naj bi zapravila prek 50 milijonov dolarjev za najrazličnejše vodilne skupine, ki nasprotujejo splošno sprejetemu mnenju, da so okoljske spremembe resnične in da moramo nujno ukrepati, da jih zavremo. Kot naftarja brata nasprotujeta vsem prizadevanjem za spodbujanje alternativnih virov energije in davkom na fosilna goriva. Charles Koch je v ta namen ustanovil CATO Institute, ki javno oporeka "teoriji" globalnega segrevanja. Brata prek agresivnega lobiranja v Washingtonu promovirata tudi svojo ideologijo svobodnega trga. Od leta 2006, ko se je razpravljalo o zakonodaji za boj proti globalnemu segrevanju, sta za lobiste porabila več kot 50 milijonov dolarjev.
Obrat stališč
Kocha sta leta 2010 financirala kar 62 od 87 novih članov kongresa. In člani kongresnega odbora za energijo in trgovino, ki sta jih podprla Kocha, so na čelu boja proti Ameriški agenciji za varovanje okolja, ki si prizadeva zmanjšati škodljive izpuste. Drugi člani, ki jih podpirata Kocha, pripadajo skrajno konservativnemu gibanju Čajankarjev, ki so v zadnjem letu dni močno zapletli ameriško politiko in celo republikanske preliminarne volitve. Kocha sama nista javno podprla nobenega republikanskega kandidata, ampak sta se raje posvetila boju proti Obami s širjenjem svojega vpliva v kongresu in senatu na način, ki je bil v preteklosti rezerviran zgolj za večje politične stranke.

Americans for Prosperity je že zdaj zapravila 6 milijonov dolarjev za oglase, ki napadajo Obamo zaradi njegove podpore projektom za obnovljive vire energije. Njun vpliv je kristalno jasno opazen: republikanci, kakršna sta Mitt Romney in Newt Gingrich, ki sta v preteklosti podpirala zakonodajo o okoljskih spremembah, ji zdaj nasprotujeta, Obama pa se zdaj celo hvali, da navrta več nafte od Busha.

O glavni tarči ni dvoma: za predsedniške volitve novembra letos naj bi Kocha zapravila na stotine milijonov dolarjev in že več mesecev organizirata tajna srečanja z najpremožnejšimi konservativci, ki zdaj prispevajo v sklade republikanskih kandidatov. Obama se povsem dobro zaveda, kako igra poteka, navsezadnje je moral sam večkrat požreti katero izmed svojih liberalnih predvolilnih obljub, ker ni šla vštric z idejami ne le kongresa, ampak tudi družb, ki so ga financirale.
Obama je zdaj napovedal, da bo za predsedniško kampanjo zbral milijardo dolarjev (beri: se bo še bolj prodal) in s tem podrl vse rekorde. Na koncu se bodo ameriške predsedniške volitve odločale na nekaj milijarderjih, ki podpirajo bodisi levico bodisi desnico. Ali, kot pravi Lee Fang iz Republic Reporta, te volitve bodo kupljene in prodane.
Začetek konca?
A vse to je povsem zakonito, po zaslugi trenutnega ameriškega sistema, ki omogoča družbam, da imajo tako rekoč enake pravice kot posamezniki. Kritiki menijo, da korporativni prispevki za politične kampanje razjedajo demokracijo, saj lahko velike družbe dejansko s pomočjo svojega bogastva vplivajo na izvoljene predstavnike za promocijo lastnih interesov.
Spet drugi trdijo, da bi bile vsakršne omejitve na prispevke neustavno omejevanje svobode govora. Prav ti so januarja 2010 dosegli pomembno zmago, ko je ameriško vrhovno sodišče odpravilo več desetletij uveljavljene omejitve, koliko lahko kdo zapravi za financiranje "svojega" kandidata.

Velika večina Američanov se sicer z odločitvijo ne strinja in meni, da družbe niso isto kot ljudje ali da bi lahko imele v političnem procesu enake pravice kot posamezniki.

Januarja letos je Center for American Progress and the American Constitution Society gostil razpravo ob drugi obletnici te prelomne razsodbe, na kateri so govorili prav o vlogi, ki naj bi jo korporativni denar igral v volilni sezoni 2012.
Jeff Clements, soustanovitelj organizacije Free Speech for People, je takrat dejal, da bi se morali proti razsodbi sodišča bojevati, saj gre za "korporativni adut proti javnemu interesu, ne glede na to, ali si konservativen, napreden ali nekaj vmes". Vsi sodelujoči pa so se strinjali, da je treba vpliv družb na kampanje nujno zajeziti. A zdi se, da so se igre šele dobro začele.