Zakonodaja namreč določa, da morajo stranke nemškemu parlamentu, ki podatke nato objavlja na spletni strani, nemudoma prijaviti le donacije, višje od 50.000 evrov. Donacije med 10.000 in 50.000 evri morajo stranke objaviti vsakih 18 mesecev, ko objavijo podatke o svojem poslovanju, medtem ko za donacije, nižje od 10.000 evrov, strankam ni treba razkriti donatorjev, poroča Deutsche Welle (DW).

Annette Sawatzki iz skupine za preglednost političnih kampanj LobbyControl razlaga, da gre pri tem, ko se podjetja izogibajo prijavam donacij, za sistemsko težavo. Neposredno vplivanje na politiko je seveda nezakonito, zato velika podjetja, kot so zavarovalniški giganti ali industrijska združenja, strankam manjše količine denarja nakazujejo med celotnim letom ali pa to počnejo prek hčerinskih podjetij.

Donacije tretji največji vir financiranja
Donacije v povprečju predstavljajo 19 odstotkov prihodkov nemških političnih strank. Največji vir prihodka je sicer vladno financiranje, sledijo mu članarine članov in izvoljenih predstavnikov strank. Glede na podatke nemške vlade je imela leta 2013 največji delež prihodka iz donacij s 56 odstotki Alternativa za Nemčijo (AfD), medtem ko je delež CDU-ja znašal 20, SPD-ja pa devet odstotkov. Največ donacij dobijo stranke, ki najbolj podpirajo gospodarstvo in nasprotujejo minimalni plači, opozarja DW, ki kot primer takšnega podjetja navaja FDP.

CDU prejel 75 milijonov evrov donacij
Količinsko največji delež donacij sicer prejme krščansko-demokratska stranka (CDU) Angele Merkel, ki je v obdobju med letoma 2013 in 2017 prejela več kot 75 milijonov evrov donacij, sledi SPD z okoli 40 milijoni in CSU s slabimi 35 milijoni. Najmanj je prejela Levica, okoli 6,5 milijona evrov. CDU in socialni demokrati (SPD) Martina Schulza sta sicer najbogatejši nemški stranki, katerih letni prihodek znaša med 150 in 165 milijoni evrov.

Med letoma 2013 in 2017 so vse večje nemške stranke prejele več donacij, višjih od 50.000 evrov, ki pa so bile objavljene veliko pozneje. Na primer CDU je v štiriletnem obdobju prejel 45 donacij, večjih od 50.000 evrov, a le 23 od teh je bilo naznanjenih kot takšnih. To pomeni, da lahko podjetja in bogati posamezniki na preprost način skrijejo svoj politični vpliv, poroča Deutsche Welle.

Podjetja redno donirajo več strankam
Primer podjetja, ki je donacije nakazovalo po delčkih, je finančna svetovalnica Deutsche Vermögensberatung Holding, ki je prek hčerinskih podjetij CDU-ju samo v letu 2013 nakazalo 403.000 evrov, vendar nobeno izmed nakazil ni bilo prikazano kot večja donacija (nad 50.000 evrov). Sicer gre za drugega največjega donatorja v nemški politiki, ki je od leta 2013 različnim strankam nakazal kar 1,4 milijona evrov.

Naklonjenost nemški politiki ni tako presenetljiva ob podatku, da v svetovalnem odboru holdinga sedi več nekdanjih politikov, denimo finančni minister v času Helmuta Kohla, Theodor Waigel. Holding sicer svoje donacije opravičuje kot spodbujanje demokracije. "V kontekstu družbene odgovornosti naše podjetje redno donira različnim strankam," je za DW sporočil tiskovni predstavnik Simon Kuklinski, ki je dodal, da je način nakazovanja v manjših vsotah in prek hčerinskih podjetij "interna odločitev podjetja".

"Želimo, da denar pride do pravih ljudi"
V drugem konglomeratu METALL NRW, ki združuje podjetja s kovinske in elektronske industrije v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, so svojo odločitev o več manjših donacijah zagovarjali s trditvijo, da so želeli, da jo dobijo pravi ljudje. Pri CDU-ju so tako denimo denar nakazali mladinski organizaciji, zvezni vladi, upokojencem in več organizacijam, ki delujejo v sklopu stranke, stranka pa je nato donacije prikazala kot seštevek. "Donacije želimo dati ljudem, ki jih želimo podpreti. Parceliranje donacij nima ničesar skupnega z izogibanjem takojšnjemu razkritju," je povedal član nadzornega sveta Hubertus Engemann.

Sawatzkijeva poziva k več preglednosti
Sawatzkijeva iz Lobby Control končuje, da prav zaradi razdeljevanja donacij različnim organizacijam znotraj stranke donacije v nemški politiki potrebujejo več preglednosti. "Radi bi videli tudi, kdo točno je prejel te donacije. Tako bi lahko videli, ali bi bil določen kandidat podprt od specifičnih podjetij," meni Sawatzkijeva.

Navaja zglede drugih držav. Denimo v ZDA mora biti takoj prijavljen vsak posameznik, ki donira več kot 200 dolarjev (167 evrov). V Veliki Britaniji morajo stranke donacije razkriti vsako četrtletje, donatorja pa morajo objaviti pri zneskih nad 7.500 funtov (8.500 evrov) za stranko oziroma 1.500 funtov (1.700 evrov) za lokalne izpostave.

"Lahko bi uvedli pravilo: takoj je treba objaviti vse donacije nad 10.000 evrov. Tako se lahko državljani sami informirajo o poslovanju strank, donatorji pa morajo stati za svojimi donacijami. To pomeni demokracija," končuje Sawatzkijeva.