V Nemčiji bo prvič po drugi svetovni vojni v parlament najverjetneje vstopila skrajnodesna stranka. V tednu pred nedeljskimi volitvami se je podpora AfD-ju še povečala. Dve anketi, objavljeni v petek, kažeta, da se stranki obeta tretje mesto, za konservativci kanclerke Angele Merkel in socialdemokrati.

Koalicija CDU/CSU naj bi prejela od 34 do 36 odstotkov glasov, SPD med 21 in 22 odstotki, AfD pa med 11 in 13. Levica je na četrtem mestu z 10- oziroma 11-odstotno predvideno podporo, liberalni demokrati naj bi prejeli devet odstotkov, Zeleni pa osem.

Voditelji AfD-ja so člane stranke pozvali, naj spremljajo volitve kot opazovalci, saj se v stranki širijo sumi o morebitni manipulaciji izidov volitev, poroča britanski Guardian.

Islamofobna retorika
Poleg poziva k spremembi odnosa do zgodovinskih zločinov Nemčije v drugi svetovni vojni AfD v svojem programu obljublja tudi prepoved vseh mošej in minaretov, islamskih klicev k molitvi ter kriminalizacijo nošenja pokrival. AfD je sicer nastal kot stranka nasprotnikov evra leta 2013, ob množičnem prihodu prebežnikov v Evropo in Nemčijo pa je razvil močno protiislamsko retoriko.

Največja opozicijska stranka?
Če se bodo napovedi uresničile, bo AfD prejel od 60 do 85 poslanskih mandatov, s čimer bi ob ponovni veliki koaliciji CDU/CSU-ja in SPD-ja postal največja opozicijska stranka.

Tako bi bil deležen številnih ugodnosti. Nastavil bi recimo vplivnega predsednika odbora za proračun, vodil pa bi tudi druge pomembne odbore.

Trenutno je AfD zastopan v 13 od 16 regionalnih parlamentov. Ker je tretjina nemških volivcev in volivk še neodločenih, pa nekatere agencije za raziskave javnega mnenja opozarjajo, da bi lahko stranka osvojila tudi več kot 13 odstotkov glasov. Tabloid Bild je tako objavil anketo, po kateri skoraj 40 odstotkov prebivalcev Nemčije meni, da bi lahko AfD dosegel večjo podporo od napovedane, še piše Guardian.

Pozivanje k ponosu na nemško vojsko v vojni
AfD-ju podpora raste kljub izjavam glavnih kandidatov stranke, 38-letne Alice Weidel in 76-letnega Alexandra Gaulanda, te je kritizirala tudi vodja stranke Frauke Petry. Gauland je tako dejal, da bi morali biti Nemci ponosni na nemške vojake v obeh svetovnih vojnah, kar je v neposrednem nasprotju s konsenzom v nemški politiki o neodobravanju ničesar, povezanega z nemško vlogo v drugi svetovni vojni. Dejal je tudi, da bi se morali nemške komisarke za migracije, begunce in integracijo turškega rodu Aydan Özoguz "znebiti v Anatoliji".

V javnost je medtem pricurljala vsebina elektronskega sporočila Alice Weidel iz leta 2013, v katerem je ta vlado opisala kot prašiče in njene člane označila za "nič drugega kot lutke zmagovitih sil v drugi svetovni vojni, katerih naloga je držati Nemčijo na dnu".

Oba kandidata sta ob tem napovedala, da si bosta prizadevala za pregon Angele Merkel, ki naj bi kršila zakon s politiko odprtih vrat za begunce. Frauke Petry medtem pravi, da razume, zakaj so volivci iz srednjega razreda nad temi izjavami "zgroženi". Takšne izjave po njenem mnenju volivce iz srednjega razreda le odbijajo.