Frauke Petry je doživela boleč poraz: delegati stranke niso podprli njenega predloga o zavrnitvi rasistične, antisemitske in nacionalistične ideologije. Foto: Reuters
Frauke Petry je doživela boleč poraz: delegati stranke niso podprli njenega predloga o zavrnitvi rasistične, antisemitske in nacionalistične ideologije. Foto: Reuters
Köln
"AfD ni nobena alternativa," pravijo nasprotniki. Foto: Reuters
Köln v znamenju protestov proti AfD

Stranko, ustanovljeno pred štirimi leti, v zadnjih mesecih pretresa pestro notranje dogajanje. Frauke Petry, ena izmed dveh voditeljev strank, ki je bila deležna napadov z več strani, je v sredo nepričakovano napovedala, da na septembrskih parlamentarnih volitvah ne bo kanclerska kandidatka stranke. V videoposlanici je tudi priznala, da stranki vse od jeseni 2015 manjka skupna strategija.

Petryjeva je ob začetku kongresa v Kölnu doživela hladno prho, ko so delegati glasovali proti njenemu predlogu o sodelovanju z drugimi strankami in zavrnitvi rasistične, antisemitske in nacionalistične ideologije. Po njenem prepričanju je treba omiliti ideološko retoriko, ki vlada v stranki in se osredotočiti na praktično delo, ki bo bolj privlačno za večje število volivcev na prihajajočih septembrskih parlamentarnih volitvah.

A so ji strankarski kolegi zadali hud udarec, saj so z dnevnega reda črtali njen predlog za strateško preoblikovanje stranke. Večina članov se je po ostrih sporih odločila, da z dnevnega reda umaknejo kar vse predloge za ideološko določitev smeri stranke. Med drugim so zavrnili tudi predlog enega izmed ustanoviteljev stranke Albrechta Glaserja, podpornika Petryjeve, da se z dnevnega reda umaknejo volitve kanclerskega kandidata.

Po glasovanju je Petryjeva razočarana dejala, da je stranka po njeni presoji naredila napako. "Dokler stranka ne bo dala jasno vedeti, v katero smer želi iti, bodo morali strankino kampanjo voditi protagonisti, ki lahko lažje živijo s to neodločnostjo kot jaz," je dejala in dodala, da bo kljub vsemu za stranko naredila vse, kar je v njenih močeh.

Drugi vodja stranke Jörg Meuthen je bil deležen ovacij, ko je dejal, da AfD ne bo nikoli privolil v oblikovanje zavezništva z Angelo Merkel, Martinom Schulzem ali Zelenimi. Očital jim je, da s svojimi promigrantskimi stališči uničujejo Nemčijo. V nagovoru je dejal tudi, da ni ksenofobičen, ampak zaskrbljen zaradi vpliva prebežnikov na Nemčijo in da Nemci ne želijo postati manjšina v svoji lastni državi.

Delegati so podprli tudi oblikovanje državne liste kandidatov za jesenske volitve, čemur je Petryjeva nasprotovala. O tem, kdo bo na listi, bodo odločili na kongresu.

Dva ranjena policista
Reuters poroča, da sta bila v izgredih do zdaj poškodovana dva policista, protestniki so zažgali tudi eno izmed policijskih vozil. Televizijska postaja n-tv je poročala o skupini okoli 50 protestnikov, ki se je zapletla s policisti na konjih, pri čemer so ti po poročanju televizijske postaje uporabili solzivec.

Pred hotelom, kjer poteka kongres, so zjutraj protestniki ovirali vstop 600 delegatov stranke, zato jih je pospremila policija. Eden izmed policistov je bil pri tem ranjen, policija je prijela enega moškega, je poročal BBC. Kot poroča Die Welt, je že zjutraj okoli 100 ljudi skušalo prebiti policijski kordon na drugi strani Rena.

Po napovedih naj bi se protestov udeležilo okoli 50.000 ljudi, a po oceni policije je bila potem številka občutno nižja. Tiskovni predstavnik policije je za nemško televizijsko postajo n-tv dejal, da se jih je zbralo od 10.000 do 15.000, poroča Reuters.

Jeseni v bundestag?
Člani stranke, ki je znana po svojih protipriseljenskih stališčih, razpravljajo o volilnem programu stranke in svojem kanclerskem kandidatu na septembrskih parlamentarnih volitvah. Stranka ne skriva visokih pričakovanj, potem ko ji je na lokalnih volitvah uspelo priti v 11 od 16 parlamentov nemških zveznih dežel. Zadnje javnomnenjske raziskave ji trenutno napovedujejo 10-odstotno podporo, lani na vrhuncu množičnega prihoda prebežnikov v Nemčijo pa je bila že 15-odstotna.

Osnutek programa stranke med drugim predvideva odselitev najmanj 200.000 tujcev več, kot bi jih vsako leto prišlo v državo, zavzemajo pa se tudi za splošno prepoved naglavne rute med javnimi uslužbenci.

Köln v znamenju protestov proti AfD