Krščanski demokrati (CDU) so zmagali z dobrimi 40 odstotki glasov, socialni demokrati (SPD) pa so jih prejeli 30 odstotkov. Volitve so pomenile pomembno napoved izidov na jesenskih parlamentarnih volitvah na zvezni ravni. Maja bodo odločali o sestavi zveznega deželnega parlamenta še v dveh zveznih deželah, 24. septembra pa bodo torej zvezne parlamentarne volitve.

Schulz: Tek na dolge proge, ne šprint
"V teh negotovih časih ljudje zaupajo vladajoči sili, ki je zanesljiva, zagotavlja varnost in skrbi za družine," je povedal generalni sekretar CDU-ja Peter Tauber. Čeprav so pred volitvami ankete kazale dokaj izenačeno sliko med CDU-jem in SPD-jem, pa je razlika na koncu precejšnja. SPD-ju tako očitno ni uspelo unovčiti priljubljenosti njihovega kanclerskega kandidata Martina Schulza, ki mu ankete kažejo, da bi lahko resno ogrozil primat Merklove.

"To, da nam ni uspelo, ne pomeni, da ne bomo dosegli cilja. Naš cilj je doseči spremembo na zvezni ravni in dobili smo jasno sporočilo – to je tek na dolge proge, ne šprint," so bile Schulzeve besede po porazu. Priznal je, da volilni dan ni bil srečen ne za stranko ne zanj: "Upal sem, da bomo izenačeni, morebiti celo, da bomo v vodstvu."

AfD razočaran nad t. i. veliko koalicijo
Tretja največja stranka v deželnem parlamentu je postala Levica z 12,9 odstotka glasov. Skrajno desna Alternativna za Nemčijo (AfD) je medtem zbrala 6,2 odstotka glasov, s čimer je Posarje postalo 11. zvezna dežela, v kateri je stranki uspelo preseči petodstotni prag za uvrstitev v parlament.

Kljub temu je izid precej slab za AfD, ki na nacionalni ravni v anketah dosega približno devetodstotno podporo. Kot je dejala predsednica stranke Frauke Petry, je na rezultat ponosna. Je pa razočarana, da so volivci znova izbrali t. i. veliko koalicijo med CDU-jem in SPD-jem, češ da ta "obljublja zgolj stagnacijo". Niti Zelenim niti liberalcem (FDP) ni uspelo preseči 5-odstotnega volilnega praga za vstop v deželni parlament.