"Vse pomembne odločitve iz leta 2015 bi bile enake," je 63-letna Merklova dejala za nemški časopis Welt am Sonntag. Zanikala je, da je bilo odprtje meja napaka - kljub posledičnemu prihodu okoli milijona prebežnikov iz Sirije in Iraka, kar je sprožilo razkole v stranki in ji zmanjšalo podporo.

"Šlo je za izredno težaven položaj, v katerem sem odločitev sprejela glede na to, za kar sem verjela, da je prav tako s političnega kot humanitarnega vidika," je dejala nemška kanclerka in dodala, da se takšne izredne razmere pojavijo občasno in "takrat se mora vodja vlade odzvati".

Po njenih besedah je bil del težav, ki so vodile v begunsko krizo, tudi v tem, da so članice Evropske unije sredozemske države pri spopadanju z begunci pustile same. Italija in Grčija sta po njenem mnenju prevzeli največjo vlogo v begunski krizi samo zaradi njune geografske lege. Ob tem je ponovila svojo predvolilno obljubo, da Nemčija "ne bi smela biti nikoli več priča" takšnim izrednim razmeram.

Odprtje meja zmanjšalo priljubljenost
Odprtje meja za begunce in prihod 980.000 prosilcev za azil leta 2015 sta močno znižala podporo Merklove, priljubljenost je pridobila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), vse več je bilo tudi protestov proti Merklovi. "Smo demokracija, kjer se lahko vsak javno izrazi, kot se želi," je to komentirala kanclerka in dodala, da je "pomembno, da ne gremo s svoje poti in se s tem izognemo nekaterim področjem samo zato, ker je tam gruča ljudi nekaj kričala".

Po upadu prihoda prebežnikov, teh je leta 2016 v Nemčijo prišlo 280.000, v prvih sedmih mesecih letos pa 106.000, se je povrnila tudi podpora kanclerkini stranki.

Predsednica krščanskih demokratov se je dotaknila tudi sistema prerazporejanja prebežnikov po Evropski uniji. "Nesprejemanje prebežnikov je v nasprotju z duhom Evrope. To bomo prešli. Vzelo bo veliko časa in potrpežljivosti, vendar bomo uspeli," je dejala.

Parlamentarne volitve bodo 24. septembra
Štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami javnomnenjske raziskave kažejo na gladko zmago koalicije krščanskih demokratov (CDU) in krščanskosocialne unije (CSU), na čelu katere je Merklova. Glede na anketo inštituta Emnid jo podpira 38 odstotkov vprašanih. Podpora socialdemokratov (SPD) Martina Schulza znaša 23 odstotkov.

Če bi kanclerja volili neposredno, bi Merklovo volilo 51 odstotkov vprašanih, Schulza pa 22 odstotkov. AfD podpira osem odstotkov ljudi, medtem ko je stranka lani imela tudi že 14-odstotno podporo.