Tako kanadska folkskupina The Wailin' Jennys' v pesmi Starlight (Zvezdni sij), ki so jo navdihnile smrti staroselcev v prerijah, natančneje, v okolici mesta Saskatoon.

Dogodke, ki jih opisujejo dekleta v pesmi, bi umestili verjetno nekje v temačno, brezvladno obdobje 19. stoletja, v čas zavojevanja severnoameriških prerij, ko so belopolti priseljenci uporabljali vsakršne metode, da bi prišli do zemlje in z nje pregnali "divjake".

Ti časi so že davno minili. Take stvari se na "civiliziranem" Zahodu pač ne dogajajo več, zlasti pa ne v socialno tako napredni kulturi, kot je kanadska, ki jo dajejo pogosto za zgled sociale in demokratičnih vrednot, še zlasti v primerjavi s sosedo na jugu z vsemi njenimi grehi in pomanjkljivostmi.

Žal t. i. "ture zvezdnega sija" niso stvar časa Divjega zahoda. Njihovi začetki segajo najmanj v leto 1976, če ne dlje v preteklost, ta zločinska praksa iz Saskatoona v osrednji kanadski pokrajini Saskatchewan pa je izzvenela šele v začetku novega tisočletja. Le 20 let, torej.

Skupaj z lanskimi razkritji o dogajanjih v internatih za prevzgojo staroselskih otrok in z izginotji staroselk, ki ostajajo nepreiskana, še en črn madež na kanadski zgodovini, ki se ga tudi z lani ustanovljenim dnevom resnice in sprave ne bo dalo kar tako sprati.

Javno znana skrivnost

A kaj točno so bile "ture zvezdnega sija"? Gre za serijo sumljivih smrti kanadskih staroselcev v Saskatoonu in njegovi neposredni okolici predvsem v 90. letih in na prelomu v novo tisočletje, za katere se je izkazalo, da so jih zakrivili pripadniki saskatoonske policije. Ti so jih na svojih obhodih aretirali staroselce, običajno moške, domnevno zaradi okajenosti ali izgredništva, včasih tudi povsem brez razloga.

Sorodna novica "Ne samo, da Kanada staroselcem ni pomagala, aktivno jim je škodila"

Policisti so jih nato ponoči pozimi odpeljali na obrobje mesta, kjer so jih pustili pomanjkljivo oblečene ob temperaturi, ki se v prerijah pozimi spusti tudi na 35 stopinj pod ničlo. Praksa je bila znotraj policije, pa tudi med domačini, znana kot "peljati Indijance na ture zvezdnega sija".

"Da sploh obstaja med javnostjo uveljavljen termin za to prakso, dokazuje, da se je to zgodilo več kot enkrat," piše v svoji knjigi Dying From Improvement (Umirati od napredka) kanadska akademičarka ​​Sherene Razack. “Praksa tovrstnih odlaganj ljudi je smrtonosna, ko se temperatura spusti na –28 in moraš nazaj peš brez ustrezne obutve in oblačil.”

Čeprav so bili pozneje dogodki dobro popisani v medijih in so nanje opozarjale skupine za človekove pravice, do danes zaradi teh smrti zaradi podhladitev ni bil obsojen niti en policist iz Saskatoona.

Neil Stonechild in en čevelj

Med bolj znanimi žrtvami teh praks sta Rodney Naistus in Lawrence Kim Wegner, ki sta zaradi podhladitve umrla leta 2000, le teden dni narazen, njuni trupli pa so našli na obrobju Saskatoona, ter 17-letni Neil Stonechild, čigar truplo so našli gradbeni delavci novembra 1990 na njivi le streljaj iz Saskatoona. Oblečen je bil v kavbojke in tanko jakno, bil je brez čevlja, kar je pozneje navdihnilo pesem kanadskega kantavtorja Krisa Demeanorja "One Shoe".

Zadnjič, ko so Neila videli, je bil na zadnjem sedežu policijskega vozila. Eden od njegovih prijateljev se spominja, da je najstnik klical na pomoč, češ da ga bodo ubili, poroča The Conversation. Razlaga policije? “Mulec je šel ven, se napil, šel na sprehod in zmrznil.”

V noči, ko je Stonechild izginil, so izmerili –28 stopinj Celzija. Preiskavi iz leta 2003 "ni uspelo" ugotoviti okoliščin, v katerih je umrl, je pa ločena sodna preiskava razsodila, da je policija svojo preiskavo načrtno sabotirala, ker so bodisi vedeli ali pa vsaj sumili, da sta v njegovo smrt vpletena policista Larry Hartwig in Brad Senger.

Oba sta bila sicer odpuščena, nikdar pa tudi kazensko ovadena. Se je pa policijski načelnik opravičil mami Neila Stonechilda.

Preživeti ture zvezdnega sija

Več sreče od omenjene trojice staroselskih fantov je imel Darrell Night, ki sta ga policista Dan Hatchen in Ken Munson januarja 2000 pri –22 stopinjah pustila dobrih pet kilometrov od Saskatoona, oblečenega le v majico in jakno iz džinsa. Eden od policistov naj bi mu zabrusil: "Spokaj se j***no ven, j**ni Indijanec."
Night je odvrnil: "Zmrznil bom, kaj je narobe z vama?"
Policist pa: "To je tvoj j***ni problem."

Nightu je nekako uspelo peš priti do tri kilometre oddaljene elektrarne, kjer so poklicali na pomoč, Hatchen in Munson pa sta pozneje trdila, da sta Nighta zgolj peljala domov, a ga odložila na poti na njegovo prošnjo. Porota jima ni verjela in leta 2001 odločila, da sta kriva nezakonitega pridržanja. Obsojena sta bila na osem mesecev zaporne kazni – čeprav je najvišja predpisana kazen za nezakonito pridržanje deset let.

Sorodna novica Avtocesta solza: cesta nepojasnjenih umorov in izginotij žensk

Night se je potem preselil v Britansko Kolumbijo in se nikdar več ni vrnil v rodno pokrajino. Dogodek je v dokumentarnem filmu Two Worlds Colliding prenesla na velika platna Tasha Hubbard.

“V Saskatoonu nekako nisem mogel okrevati in pozabiti na to, kar so mi storili tisto januarsko noč," je povedal danes 55-letni Night leta 2016 za revijo Maclean's, ki ima zaradi travme še vedno težave s sluhom in komuniciranjem. “Od policije nikdar nisem dobil opravičila za to, kar so mi storili.”

Njegova mama Rosa Desjarlais pa pravi, da policistom po tistem preprosto ne zaupa in se ne bi nikdar obrnila nanje. "Tudi če bi obupano potrebovala pomoč, ne. Ker vem, da mi nikoli niti verjeli ne bi."

“Če ne bi bilo Darrella Nighta, bi še vedno tavali v temi," je za Washington Post povedal Sakej Henderson, direktor Staroselskega pravnega centra na univerzi v Saskatchewanu. “Vedeli smo, da so ljudje umrli v sumljivih okoliščinah, ampak nismo nikdar mogli zbrati dovolj dokazov, da bi dejansko ugotovili razlog. Z Darrellom Nightom se je vzorec nenadoma razkril. Lahko smo ga jasno videli. Dovolj jasno, da je provinca dejala, da je potrebna preiskava.”

Še isti mesec so na obrobju Saskatoona našli zmrznjeno truplo Lloyda Dustyhorna, ki ga je en dan prej policija aretirala zaradi okajenosti. Dan po Nightovi epizodi so nedaleč proč našli truplo Rodneyja Naistusa, le nekaj dni pozneje pa so na isti lokaciji našli truplo še enega staroselca, Lawrenca Kima Wegnerja.

Lawrenceova mama Mary je prepričana, da je policija sinu odvzela vsako možnost za preživetje, ko ga je pustila na mrazu brez jakne. "Samo oni vedo, kaj so storili z njim. Morda je v njihovih očeh ta človek ničvredena in slab. Ampak jaz ne bi nikogar pustila hoditi po cesti pri –28, v ostrem mrazu. Ko je v prerijah mrzlo, je res mrzlo."

Osamljeni primeri? Nekaj gnilih jabolk?

Saskatoonska policija je sprva vztrajala, da je pri vseh naštetih incidentih šlo za osamljene primere. A leta 2003 je policijski načelnik Russell Sabo priznal, da obstaja možnost, da je saskatoonska policija metodično odlagala staroselce zunaj mesta leta in leta, pri čemer je razkril, da so leta 1976 nekega policista disciplinirali, ker je peljal staroselko na obrobje mesta in jo tam pustil.

Čeprav naj bi v Saskatoonu to prakso prenehali izvajati okoli leta 2003, pa se je najmanj ena podobna obtožba pojavila še leta 2018. In med letoma 2012 in 2016 je bil na Wikipediji o saskatoonski policiji vnos o "turah zvezdnega sija" večkrat izbrisan.

Interna preiskava je razkrila, da so bili popravki najmanj dvakrat opravljeni z računalnika na policijski postaji. Predstavnica saskatoonske policije Alyson Edwards je zanikala, da bi bila policija tista, ki je odobrila umik vsebine.

Marca 2016 so v časopisu StarPhoenix iz Saskatoona zapisali, da je saskatoonska policija potrdila, da je nekdo znotraj policijskega oddelka z Wikipedije izbrisal vse reference na "ture zvezdnega neba" .

Predstavnica policije je na to odgovorila, da si saskatoonska policija prizadeva "nadaljevati pozitivno delo, ki ga je opravila do zdaj in ga še opravlja po preiskavi o smrti Neila Stonechilda".

Pranje podobe

Januarja 2018 je bil na mesto načelnika saskatoonske policije imenovan Troy Cooper, prvi Métis na tem položaju. Metisi nimajo čistega statusa staroselcev, so pa potomci francoskih priseljencev, ki so se ustalili v Kanadi in se poročili s staroselkami.

"Na zunaj sem videti kot običajni belopolti moški, zato status Métisa ni nekaj, o čemer bi pogosto govoril javno," je povedal takrat novinarjem Cooper. "Toliko skupnih izkušenj imam z drugimi ljudmi metiškega rodu in staroselci, o katerih nisem nikdar govoril."

"Odraščanje na severu in opravljanje policijskega dela v Prince Albertu me je bolj izpostavilo tej kulturi. Sodeloval sem v obredih. Skušal sem razumeti staroselsko kulturo in se jo naučiti."

Komisija je ob imenovanju sporočila, da so se za Cooperja odločili na podlagi njegovih bogatih izkušenj in sposobnosti grajenja odnosov z lokalno skupnostjo. V podtonih je bilo razbrati, da so se za Cooperja odločili tudi v upanju, da bo zakrpal odnose s staroselsko skupnostjo in vsaj delno pomagal sanirati zapuščino "tur zvezdnega sija".

Rasizem – rakava rana prerij

Kot je pred Cooperjevim imenovanjem poročal Maclean's, je rasizem v pravosodnem sistemu Saskatchewana rakava rana province. Za staroselske študente je še vedno precej večja verjetnost, da jih bo ustavila policija kot nestaroselske, staroselci pa so tudi obsojeni na višje kazni kot nestaroselci. V Saskatchewanu staroselci predstavljajo pet odstotkov prebivalstva, ob tem pa več kot polovico zaporniške populacije.

Priscilla Settee, profesorica staroselskih študij na univerzi v Saskatoonu, ki dela s staroselci, ki so zapustili tolpe, pravi, da se ti spopadajo z neskončnimi težavami. “Kaj *ni* težava?" vpraša in pri tem omeni revščino v rezervatih, nepredelane travme internatov za prevzgojo in izjemno težke razmere v zaporih, kjer strpajo zapornike v celico kot sardine.

Mestne oblasti Saskatoona so sicer po poročilu komisije za resnico in spravo leta 2016, v kateri so bili Kanadčani soočeni s številnimi temnimi platmi svoje ne tako davne zgodovine s staroselci, skušale izsledke vzeti na znanje in jih obravnavati.

Med drugim morajo vsi vladni uslužbenci, vključno s policisti, zdaj na usposabljanje za "staroselsko kulturno ozaveščenost", a Robert Henry, ki na univerzi v Saskatchewanu predava staroselske študije, pravi, da mora mesto storiti več, da zagotovi, da usposabljanje ni zgolj kulturno izobraževanje, ampak bi bilo treba priznati in izkoreniniti predsodke, ki so še vedno v ljudeh.

Novo poglavje?

"Danes bi bili ljudje precej bolj šokirani nad tem dogajanjem, ker smo precej bolj informirani o teh temah," je za MMC povedala 65-letna Janet Russell, domačinka iz Saskatoona. "Zdi se dolgo časa od Stonechilda, a dejansko ni. Ampak v zadnjih 30 letih se precej več izobražuje o staroselcih, bolje se razume njihov položaj," pravi Russellova.

"Razmere so danes zelo drugačne, tudi v policiji. Imajo drugačne pravilnike, posebej so usposobljeni za ravnanje s staroselci. Ampak takrat se o tem ni vedelo, dokler ni prišla na dan zgodba s Stonechildom. Jasno, da je bilo veliko ljudi vznemirjenih, skoraj niso mogli verjeti, da bi policija to počela."

Za kritike je to zatiskanje oči, kot tudi še vedno uveljavljeno prepričanje med prebivalci, da je šlo pri turah zvezdnega sija za "zgolj peščico gnilih jabolk" med policisti.

Policija pravi, da se trudi. Saskatoonska policijska uprava je leta 2014 uvedla program "mirovniških kadetov", prek katerega je policiste povezala z 28 staroselskimi osnovnošolci, da bi med njimi spodbujala strukturo, disciplino in sodelovanje v šoli.

Policijski načelnik se zdaj redno srečuje s staroselskimi starešinami, vzpostavili so neoboroženo enoto za patrulje v središču mesta, kjer je večja koncentracija staroselskega prebivalstva, policija pa zatrjuje, da skušajo zakrpati skrhane odnose.

Kako uspešno, ostaja vprašanje. Tudi če so se "ture zvezdnega sija" končale, pa se zdi, da staroselci pretiranega zaupanja do mož v modrem nikdar ne bodo imeli.