Na papeža se je v zadnjih mesecih usul plaz obtožb. Foto: EPA
Na papeža se je v zadnjih mesecih usul plaz obtožb. Foto: EPA
Kardinal Gröer je imel tesne vezi tudi s prejšnjim papežem Janezom Pavlom II. Foto: EPA

Natančneje, kako je trenutni papež Benedikt XVI. odgovoril na spolni škandal v Avstriji v 90. letih, ki še danes velja za enega najškodljivejših za ugled Katoliške cerkve v Evropi.
Papeževi zagovorniki v njegov bran izpostavljajo Benediktovo vlogo v obravnavi dunajskega kardinala Hansa Hermanna Gröerja, češ da je deloval odločno, čeprav tiho, proti duhovnikom, ki so zlorabljali otroke. Ob tem navajajo, da je dal Gröer odpoved pol leta za tem, ko so se v avstrijskih medijih leta 1995 prvič pojavile obtože, da je nadlegoval dečke (žrtev naj bi bilo med 10 in 30). Bodoči papež se je, trdijo, zavzemal za polno cerkveno preiskavo, a so ga drugi višji predstavniki iz Vatikana utišali.
Premalo oster?
A natančnejši pogled na vzpon in padec duhovnika, ki je umrl leta 2003, in na vlogo Benedikta, bavarskega teologa s številnimi povezavami z Avstrijo, kaže zapletenejšo sliko. Za takrat še kardinala Josepha Ratzingerja je imel takratni papež Janez Pavel II. veliko posluha, zato je lahko blokiral favoriziranega kandidata za dunajskega nadškofa, s tem pa je sprostil pot Gröerju, ki je zavzel mesto leta 1986. Prav zato papeževi kritiki dvomijo, da mu devet let pozneje ne bi uspelo Janeza Pavla prepričati o preiskavi primera.

Obstajajo sicer indici, da je bil Benedikt manj strpen do spolnih pregreh duhovnikov kot preostali višji predstavniki Vatikana. V nasprotju s svojim predhodnikom Janezom Pavlom II. se je trenutni papež opravičil žrtvam zlorab in se srečal z njimi. A če je kot kardinal pogosto uporabil svojo avtoriteto za doseganje svojih želja, se je zdel manj odprt do ostrejše gonje proti spolnim prekrškarjem.
Črni madež (avstrijske) Cerkve
Helmut Schüller, nekdanji vikar dunajske nadškofije, pravi, da si Cerkev ne more povrniti zaupanja katoličanov, če papež ne bo bolj odkrit glede svoje pretekle vloge pri obravnavi spolnih škandalov. "Ne more pričakovati od preostalih, da so transparentni, kot poziva irske škofe, če sam ni."
Primer Gröer je bil izjemen v več pogledih, saj naj bi imel kardinal vplivne prijatelje v rimski kuriji, administrativnem telesu Cerkve, in tesno vez s papežem samim. Vatikan izsledkov preiskave proti Gröerju ni nikdar objavil. Po objavi škandala je na tisoče avstrijskih katoličanov izstopilo iz Cerkve, Gröerju pa niso nikdar sodili.