Kallas je v Sarajevu končala svojo turnejo po Zahodnem Balkanu. Tam se je srečala s člani predsedstva BiH-a, predsednico sveta ministrov BiH-a Borjano Krišto in zunanjim ministrom Elmedinom Konakovićem.

EU je zavezana BiH-u, njegovi poti v EU ter varnosti in stabilnosti regije, vsakršna dejanja, ki spodkopavajo ozemeljsko celovitost, suverenost, ustavni red ali državne institucije, pa so nevarna in nesprejemljiva, je po srečanju s člani predsedstva BiH-a v Sarajevu poudarila Kallas.

O tem, da EU ostaja močno zavezan stabilnosti regije in varnosti BiH-a, po njenih besedah jasno priča tudi okrepitev enot v okviru misije Eufor. "Varno in stabilno okolje v BiH-u ne sme biti ogroženo," je poudarila.

Kallas je obiskala tudi pripadnike misije Eufor. Med obiskom enot je po poročanju portala Klix.ba opozorila, da se država spopada z resno ustavno krizo, hujskaška retorika in delitvena dejanja pa da predstavljajo neposredno grožnjo BiH-u. "Voditelji Republike Srbske spodkopavajo ustavo in pravni red ter ogrožajo temeljne svoboščine vseh državljanov. Ne bomo tolerirali nobenih groženj ozemeljski celovitosti, suverenosti in ustavnemu redu BiH-a. Vsak poskus zloma države je nesprejemljiv," je dejala.

Politična nestabilnost zavira napredek poti v EU

Predsednik entitete BiH-a Republike Srbske Milorad Dodik je bil konec februarja obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u Christiana Schmidta. Zaradi obsodbe so oblasti v Republiki Srbski sprejele več ustavno spornih zakonov in tako povzročile eno največjih povojnih političnih in pravosodnih kriz v državi.

Da nedavna zakonodaja in pobude v Republiki Srbski v celoti spodkopavajo delo institucij te države, je Kallas ponovila tudi po današnjem srečanju s člani predsedstva BiH-a.

Pri tem je opozorila, da politična nestabilnost zavira tudi napredek BiH-a na poti v EU. Ta bo sicer po njenih besedah z nekaj jasnimi in dosegljivimi koraki lahko kmalu uradno začela pristopna pogajanja, vendar pa na poti do članstva v EU ni bližnjic. "Ni mogoče postati član EU-ja brez popolnega spoštovanja pravne države in brez delujočih državnih institucij," je poudarila.

BiH še ni začel pristopnih pogajanj za članstvo, čeprav so voditelji držav članic za njihov začetek marca lani prižgali zeleno luč. V skladu s takrat sprejetimi sklepi mora pogajalski okvir pripraviti Evropska komisija.

Predsednik predsedstva BiH-a Denis Bećirović, ki prihaja iz vrst Bošnjakov, je danes po srečanju vseh treh članov predsedstva s Kallas ostro kritiziral oblasti Republike Srbske zaradi poskusov razdružitve države, ki da je "nevarna iluzija".

Srbska članica predsedstva BiH-a Željka Cvijanović pa je dejala, da institucije v Republiki Srbski ne verjamejo, da ogrožajo ustavni red, znova pa je problematizirala tudi vlogo Schmidta, ki ga oblasti Republike Srbske ne priznavajo kot visokega predstavnika.

Kallas: Do članstva v EU-ju ni bližnjic

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja je v sklopu turneje po zahodnem Balkanu v pred tem obiskala Tirano, kjer je poudarila, da je Albanija močan partner EU-ja ter da je v celoti usklajena z varnostno in zunanjo politiko EU-ja.

Albanija je pristopna pogajanja uradno začela julija 2022. Prvi sklop pogajalskih poglavij, vezanih na vladavino prava, je odprla oktobra, s čimer so se začeli vsebinski pogovori med Tirano in Brusljem. Nov sklop, posvečen zunanji politiki, je odprla decembra.

Načrt Albanije je po besedah Rame, da do leta 2027 uspešno konča pogajanja, dve leti pa bosta po njegovih ocenah potrebni še za ratifikacijo pristopne pogodbe. Kot je dejal, to pomeni, da bi bil realen datum za članstvo Albanije v EU-ju leto 2030.

Kallas je ob tem opozorila, da na poti do članstva ni bližnjic, a da ima Albanija polno podporo Unije.

Potrebna "normalizacija odnosov" med Kosovom in Srbijo

Kallas je na tiskovni konferenci še opozorila, da Kosovo in Srbija nimata poti v EU brez "normalizacije odnosov", poroča Al Džazira Balkans.

"Razpravljali smo tudi o dogajanju v regiji. Cenim nasvete in komentarje, ki ste mi jih dali o Zahodnem Balkanu glede Kosova in Srbije, kjer pa ne more biti napredka brez popolne normalizacije odnosov med tema državama," je dejala Kallas.

Začetek obrambnega sodelovanja

Tema pogovorov v Tirani je bila tako kot med ponedeljkovim obiskom Kallas v Črni gori tudi sodelovanje na varnostnem področju.

EU in Albanija po njenih besedah začenjata tudi prvi strateški dialog o varnosti in obrambi. EU v prihodnje želi razširiti sodelovanje tudi na nova področja, vključno z bojem proti hibridnim grožnjam, je še pojasnila Kallas.

Spomnila je, da je EU prek evropskega mirovnega instrumenta že zagotovil več kot 13 milijonov evrov sredstev za krepitev albanskih oboroženih sil, države članice EU-ja pa trenutno razpravljajo tudi o skupni nabavi oborožitve za države kandidatke EU-ja.