Dragana Vasiljkovića so v Avstraliji aretirali januarja lani, potem ko je Zagreb uradno zahteval njegovo izročitev, saj ga obtožuje mučenja in poboja Hrvatov na območju Knina leta 1991 in Bruške leta 1993. Sam meni, da je bila njegova aretacija nezakonita, saj Avstralija in Hrvaška nimata podpisanega sporazuma o izročanju, a se vrhovno sodišče s tem ni strinjalo. Za pritožbo na zvezno sodišče ima zdaj na voljo 15 dni časa.

Vrnitev za boj proti Hrvatom
V Avstralijo se je Vasiljković preselil leta 1969, ko je imel 15 let, in se v začetku 90. let vrnil nazaj v nekdanjo Jugoslavijo, kjer je med vojno na Hrvaškem postal poveljnik srbske paravojaške enote Alfa iz Beograda, katere pripadnike bremenijo mučenja in usmrtitev hrvaških civilistov in vojnih ujetnikov. Pripadniki Alfe niso napadali samo vojakov, ampak so požigali hiše, pobijali civiliste in bolnike ter posiljevali ženske.

Takoj za Arkanom
Hrvaške oblasti Vasiljkovića krivijo tudi uboja nemškega novinarja leta 1991. Združeni narodi so ga v poročilu leta 1994 označili za drugega najpomembnejšega paravojaškega poveljnika v Srbski krajini na Hrvaškem takoj za zloglasnim Arkanom. Iz Hrvaške poročajo, da je proti njemu že pripravljeno pričati 40 ljudi.

Kapetan Dragan, ki ima avstralsko državljanstvo, je za tamkajšnje medije povedal, da je uril srbske vojake, zasliševal sovražnike, ubijal v boju, vendar pa je zagotovil, da ni sodeloval pri vojnih zločinih. Po koncu vojne v nekdanji Jugoslaviji se je vrnil v mesto Perth v Avstraliji, kjer je do lanske aretacije učil igranje golfa.

G. V.