Začetek sojenja je bil med sedmo silo dogodek tedna. Foto: EPA
Začetek sojenja je bil med sedmo silo dogodek tedna. Foto: EPA
Richard Holbrooke leta 1996 v Bosni
Richard Holbrooke zanika obstoj kakršnega koli dogovora med ZDA in Karadžićem. Foto: EPA
Holbrooke zanika trditve Karadžića

V izjavi za CNN je nekdanji ameriški pogajalec povedal, da je bilo v pogajanjih predvideno, da se Karadžić umakne z mesta predsednika Republike srbske in predsednika Srbske demokratske stranke, kar je najnovejši zapornik haaškega sodišča tudi naredil.

"Ko je izginil, je poslal dezinformacije, češ da sem z njim dosegel dogovor, da ga ne bomo iskali. To je čista laž," trdi Holbrooke ob vsesplošnih namigovanjih, da so prav ZDA Karadžiću omogočile, da je tako dolgo bežal pred roko pravice.

V svojem prvem nastopu pred haaškim sodiščem je Karadžić včeraj namignil, da je imel leta 1996 sporazum s takratnim ameriškim odploslancem za Balkan Richardom Holbrookom in vlado ZDA, da se umakne iz javnega življenja in "ne ovira sprejetja daytonskega sporazuma", v zameno pa da bodo Američani "izpolnili svoje obveze".

Srbski tisk poroča o treh delih dogovora
"Dobil sem Holbrookovo ponudbo, v imenu ZDA, da se umaknem iz javnega življenja, ZDA pa bodo izpolnile svoj del obveze. To je bilo v imenu ZDA, in ne Richarda Holbrooka. Moja obveza je bila, da se umaknem in ne oviram določil daytonskega sporazuma," trdi Karadžić.

Srbski časnik Kurir je v podkrepitev Karadžićevih trditev objavil, kako natančno naj bi ta dogovor Karadžić-Holbrooke deloval. V veljavo naj bi stopil leta 1996 in naj bi bil sestavljen iz treh delov. Prvi del zajema Karadžićeve obveze (odstop od vseh državniških in strankarskih funkcij), drugi obveze ameriške vlade (varovanje Karadžića, financiranje in namestitev), tretji pa se nanaša na skupne obveze. V njem naj bi bilo navedeno, da če bi Karadžić ogrozil sporazum, bi se to tretiralo kot resno kršitev neformalnega sporazuma in bi bilo temu primerno sankcionirano.

Nekdanji predsednik Republike srbske, obtožen genocida in drugih vojnih zločinov nad nesrbskim prebivalstvom med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je še povedal, da je State Department sicer poskušal preprečiti dvig obtožnice proti njemu, a da takratni glavni tožilec Richard Goldston tega ni sprejel.

Pritoževanje nad medijskim linčem
V pismu haaškemu sodišču se je Karadžić pritožil nad "medijskim lovom na čarovnice", ki po njegovem mnenju pomeni, da sojenje proti njemu ne bo pošteno. Dejal je, da ga mediji že prikazujejo kot vojnega zločinca, zato se mu zdi, da je oprostitev na sojenju skoraj nemogoča. Karadžić še piše, da se je medijski linč proti njemu v muslimanskih medijih začel še preden se je sploh začela vojna in so ga proglasili za vojnega zločinca v času, ko so bili edina žrtev Srbi.

K. S.

Holbrooke zanika trditve Karadžića