Nekdanji politični vodja bosanskih Srbov bo pred sodnika stopil v četrtek ob 16. uri, ko se bo lahko izrekel o krivdi po 11 točkah obtožnice.

Le nekaj ur po tem, ko so se med protesti zaradi njegove aretacije protestniki spopadli s policijo, so Karadžića iz sodniške stavbe, kjer je živel od aretacije, ob 3.45 zjutraj po krajevnem času v spremstvu zamaskiranih pripadnikov srbske tajne policije, prepeljali na letališče, od tam pa z majhnim letalom v Rotterdam.

Odlok o izročitvi je v skladu z zakonom podpisala pravosodna ministrica Snežana Malović. Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić je izročitvi nasprotoval, a priznal, da ni vložil pritožbe na odločitev srbskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izročitev njegove stranke Haagu.

Z nejasnostjo glede tega, ali je vložil pritožbo ali ne, je hotel zavlačevati izročitev Karadžića v Haag ter njegovi družini omogočiti, da bi ga obiskala v beograjskem zaporu, je za B92 povedal Vujačić. Karadžićeva žena Ljiljana in hči Sonja sta si prizadevali, da bi od oblasti v BiH-u dobili zasežene potne liste in odpotovali v Beograd.

Karadžićevim družinskim članom je visoki predstavnik mednarodne skuponosti v BiH-u Miroslav Lajčak v sredo dovolil, da lahko dobijo nazaj svoje potne listine, ki so jim bili odvzeti januarja letos v okviru ukrepov za preprečevanje pomoči nekdanjemu političnemu vodji bosanskih Srbov na begu pred roko pravice. Karadžićeva družina si je za vrnitev potnih listov prizadevala od njegovega prijetja na začetku prejšnjega tedna.

Se bo lahko zastopal sam?
Karadžića so nastanili v zapor v Scheveningenu blizu Haaga. Pred sodiščem mu bodo med drugim sodili zaradi zločinov proti človečnosti, genocida in vpletenosti v genocid nad okoli 8.000 Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, v 11 točkah pa ga obtožnica bremeni še obstreljevanja Sarajeva in uporabe 284 mirovnikov ZN-a kot človeškega ščita maja in junija 1995. O svoji krivdi se bo lahko izrekel takoj ali pa v 30 dneh.

Za prvi nastop pred sodiščem in sodnikom Alphonsom Oriejem mu bo sodišče odredilo zastopnika po uradni dolžnosti. Karadžić je napovedal, da se bo branil sam. Najprej bo moral vložiti zahtevo, o tem pa bo odločalo sodišče. Nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević, po izobrazbi pravnik, se je pred sodiščem branil sam, Karadžić pa je po izobrazbi psihiater, zato se verjetno ne bo smel zastopati sam.

EU pozdravil predajo Haagu
Predajo Karadžića Haagu je pozdravila Francija, predsedujoča EU-ju in Srbijo pozvala, naj aretira še preostala haaška obtoženca, Ratka Mladića in Gorana Hadžića. V Parizu so dejali, da predaja pomeni pomemben korak v procesu sprave na Zahodnem Balkanu in pri približevanju Srbije EU-ju.

"Karadžićev projekt živi naprej"
Izročitev Karadžića haaškemu sodišču je pozdravil predsedujoči predsedstvu BiH-a Haris Silajdžić, ki pa je ob tem dejal, da bi moral biti odpravljen tudi njegov projekt - Republika srbska, ki nemoteno deluje in živi naprej. Po njegovem mnenju je struktura BiH-a taka, da nagrajuje agresijo, genocid in etnično čiščenje.

Silajdžić je izrazil upanje, da bo sojenje Karadžiću prineslo nove dokaze in ugotovilo odgovornost za dogajanje med vojno od leta 1992 do leta 1995. "V BiH-u je polovica prebivalcev razseljenih ali ne živi na svojih domovih. 100.000 ljudi je bilo ubitih, zato ne moremo dovoliti, da bi bila to predstava enega človeka," je še dejal.

Aretacija ključna za približevanje EU-ju
Karadžića so po enajstih letih skrivanja aretirali 21. julija v Beogradu. Zadnja leta je živel kot zdravilec Dragan Dabić in je povsem spremenil svoj videz. Karadžićeva izročitev Haagu je ključna za približevanje Srbije EU-ju, njegova aretacija pa je bila jasen znak prozahodne usmerjenosti vlade, ki je prisegla prejšnji mesec.

Desetine ranjenih med protesti
V torek zvečer je v Beogradu potekal protest zoper aretacijo Karadžića. Udeležilo se ga je med 10.000 in 15.000 ljudi, ki so vzklikali njegovo ime in nosili njegove slike. Med policijo in protestniki so izbruhnili spopadi, potem ko je nekaj deset mladih huliganov začelo metati svetlobne signale, kamenje in smeti v policijo. Ranjenih je bilo okoli 80 ljudi, med njimi večina policisti, a tudi dva novinarja. Zaradi izgredov je v mestu nastalo za 39.000 evrov škode.

Odgovornost za izgrede je vodja radikalcev Tomislav Nikolić pripisal kar predsedniku Borisu Tadiću, za katerega je dejal, da osebno izziva in organiziral vse, kar je bilo slabega na mitingu. "Načrt je bil zločinski. Opominjam ga, naj ne vodi Srbije v vojno," je Nikolić opozoril Tadića.

T. V.