Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki se ukvarja z zločini na Hrvaškem, v BiH-u in na Kosovu, je bilo z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a ustanovljeno maja leta 1993 in ima pristojnosti na štirih področjih zločinov od leta 1991: resne kršitve Ženevske konvencije, vojne zločine, genocid in zločine proti človečnosti.

Sodišče lahko sodne postopke sproži le proti posameznikom, ne pa proti organizacijam ali vladam. Najvišja mogoča kazen je dosmrtni zapor. Sodišče bi moralo vse sodne procese končati do konca leta 2009, prizivne postopke pa do leta 2010.

Od 115 končanih sodnih procesov se jih je deset končalo z oprostitvijo, 56 je bilo obsodb, 13 primerov je ICTY predal lokalnim oblastem, v 36 primerih pa je bila obtožnica umaknjena ali pa je obtoženec umrl. Med sodnim procesom je umrlo šest obtožencev, med katerimi je najbolj znan nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaradi srčnega napada umrl 11. marca 2006.

Dva obsojenca sta umrla med prestajanjem kazni, med njima prvi predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Milan Babić, ki je bil prvi obtoženec s priznanjem krivde, za kar se je pogodil s tožilstvom in dobil 13 let zapora. V zaporni celici so ga našli mrtvega 6. marca 2006, ko naj bi domnevno storil samomor.

Deset obtožencev je umrlo, še preden so prestopili prag haaškega sodišča. Najbolj znana sta hrvaški general Janko Bebetko, ki je vseskozi zavračal obtožnico in se ni hotel predati sodišču, umrl pa je leta 2003 v starosti 84 let. Drugi je Željko Ražnjatović - Arkan, poveljnik srbskih paravojaških enot, ki so se bojevale v vojni na Hrvaškem in v BiH-u. Arkana so ustrelili 15. januarja leta 2000 pred hotelom v Beogradu.

Srbi jezni zaradi oprostitve Orića in Haradinaja
Med desetimi oproščenimi sta največ prahu dvignila muslimanski poveljnik Naser Orić in nekdanji albanski premier ter vodja albanskih upornikov Ramush Haradinaj, ki sta bila obtožena zaradi zločinov nad srbskim prebivalstvom v BiH-u in na Kosovu. Zaradi njune oprostitve se je med Srbi še bolj utrdilo prepričanje, da je haaško sodišče pristransko in usmerjeno le proti Srbiji.

Do zdaj so na najvišjo kazen, in sicer na dosmrtni zapor, obsodili le dva obtoženca. Poveljnika bosanskih Srbov Stanislava Galića so zaradi bombardiranja in obstreljevanja Sarajeva najprej obsodili na 20 let zapora, po pritožbi pa so mu kazen spremenili v dosmrtni zapor. Bosanskega Srba Milomirja Stakića so zaradi vodenja taborišč za nesrbske ujetnike sprva obsodili na dosmrtni zapor, po pritožbi pa su mu kazen zmanjšali na 40 let zapora.

Plavšićeva edina ženska obtoženka
Med haaškimi obtoženci je bila le ena ženska - nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki je bila skupaj z Momčilom Krajišnikom in Radovanom Karadžićem obtožena zaradi preganjanja, deportacij in likvidacij nesrbskega prebivalstva. Plavšićeva se je haaškemu sodišču prostovljno predala januarja leta 2001 in se s priznanjem krivde pogodila za 11-letno zaporno kazen, ki jo prestaja na Švedskem.

Veliko znanih obtožencev je še vedno v sodnem postopku. Med njimi so hrvaški general Ante Gotovina, nekdanji premier Republike srbske Momčilo Krajišnik, nekdanji srbski predsednik Milan Milutinović, nekdanji poveljnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković, vodja srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj in nekdanji vodja srbske varnostne službe Jovica Stanišić.

Po aretaciji Radovana Karadžića ostajata na prostosti le še dva haaška obtoženca. Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki je obtožen genocida in zločinov proti človečnosti, naj bi se skrival v Srbiji, medtem ko naj bi se hrvaški Srb in predsednik Republike Srbske krajine Goran Hadžić, ki je obtožen zaradi preganjanja, mučenja in pobojev, skrival v Belorusiji.

G. V.