Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa gre za največji sodni proces, ki je kadar koli potekal v Vatikanu, tako velik, da si zasluži naziv proces stoletja. Sodišče je odločilo, da je Giovanni Angelo Becciu kriv poneverbe in ene goljufije z oteževalnimi okoliščinami. Kardinalu so poleg zaporne kazni izrekli tudi globo v znesku 8000 evrov in dosmrtno prepoved javnih funkcij.

Tožilec je sicer za Becciuja zahteval sedem let zapora, na sojenju, ki je trajalo dve leti, pa je za skupno deset obtožencev zahteval 73 let zapora. "Sodbo spoštujemo, vendar se bomo zagotovo pritožili," pa je dejal Fabio Vignone, odvetnik nadškofa Becciuja. Skupno je sodišče izreklo zaporne kazni v višini 37 let in en mesec, oprostili so le nekdanjega osebnega tajnika Becciuja Maura Carlina. Odredili so tudi zaplembo sredstev v skupni vrednosti 166 milijonov evrov.

Tožilec je trdil, da je kardinal Vatikan oškodoval za od 130 do 150 milijonov evrov

Zdaj 75-letni kardinal Becciu, nekdanji bližnji svetovalec papeža Frančiška, ki ga je leta 2020 odstavil s položaja, je do zdaj najvišji vatikanski uradnik, ki so mu sodili zaradi finančnega kriminala. V središču postopka je nakup luksuzne, 17.000 kvadratnih metrov velike stavbe v elitni londonski četrti Chelsea v okviru naložbenih dejavnosti Svetega sedeža.

Skupno naj bi državni sekretariat, uprava Vatikana, za nakup namenil več kot 350 milijonov evrov. Vatikan je na koncu prodal poslopje, ki so ga kupili po previsoki ceni in je bilo obremenjeno s skrito hipoteko. V zadevi je bila sicer zlasti poudarjena zloraba sredstev iz Petrovega novčiča, nabirke, s katero papež podpira karitativna dela med najrevnejšimi po svetu.

Becciu, ki je bil v času nakupa nepremičnine na vplivnem položaju v vatikanski upravi, je bil obtožen poneverbe, zlorabe položaja, napeljevanja h krivemu pričanju ter prelivanja denarja in sklepanja pogodb s podjetji in dobrodelnimi organizacijami, ki sta jih nadzorovala njegova brata na Sardiniji. Tožilec je trdil, da je povzročil, da je državni sekretariat izgubil od 130 do 180 milijonov evrov.

Obsojena tudi podjetnica, ki je imela podjetje v Ljubljani

Ob kardinalu je bilo na zatožni klopi več cerkvenih in laičnih uslužbencev državnega sekretariata, visokih sodelavcev vatikanskih finančnih služb in oseb iz mednarodne finančne skupnosti. Med njimi je bila tudi Cecilia Marogna s Sardinije, ki naj bi delala za Becciuja in naj bi prejemala denar iz državne blagajne Svetega sedeža na račun svojega podjetja Logsic s sedežem v Ljubljani.

Sorodna novica Vatikanska finančna afera: Prijeli direktorico družbe s sedežem v Ljubljani

Sodnik ji je izrekel zaporno kazen treh let in devetih mesecev. Obtožena je bila poneverbe sredstev, ki so v veliki meri prek njenega slovenskega podjetja končala v osebnih izdatkih, obsodili pa so jo zaradi goljufije z oteževalnimi okoliščinami v zaroti s samim Becciujem. Trdila sta namreč, da sta sporni denar namenila za osvoboditev kolumbijske redovnice, ugrabljene v Maliju, a je sodišče to označilo za neresnično. Dodatno mora slovensko podjetje plačati še kazen v znesku 40.000 evrov.

Papež Frančišek je po izbruhu afere leta 2020 zaradi nje in niza drugih finančnih škandalov občutno zaostril nadzor nad vatikanskim denarjem. Odločil se je za večjo centralizacijo finančnih tokov v Vatikan in odvzel pooblastila državnemu sekretariatu.