Pot do drugega petletnega mandata, v katerem mora zahodne zaveznike prepričati, da je sposoben voditi nemirno državo, je bila zaznamovana s črnim madežem, saj so prvi krog predsedniških volitev spremljale številne nepravilnosti in goljufije, do drugega kroga pa sploh ni prišlo, saj se je Karzajev glavni tekmec Abdulah Abdulah protestno umaknil, potem ko niso bile izpolnjene njegove zahteve po zamenjavi volilne komisije. Ta je nato brez izvedbe drugega kroga glasovanja Karzaja razglasila za zmagovalca.

Karzajevo dosedanje vladanje je bilo nenehno tarča kritik zaradi njegove neučinkovitosti in razrasta korupcije, država pa se je v zadnjem letu spoprijela še s porastom nasilja talibanskih upornikov, proti katerim se bojuje skoraj sto tisoč tujih vojakov, ki naj bi se jim kmalu pridružilo še na tisoče novih, predvsem ameriških.

Pet let do lastne varnosti
V govoru ob prisegi je Karzaj izpostavil korupcijo in jo označil za zelo nevarno zadevo, s katero se je treba odločno spoprijeti. Po njegovih besedah morajo biti ministri sposobni, profesionalni in pripravljeni služiti narodu.

Karzaj je izrazil upanje, da bodo v petih letih afganistanske varnostne sile prevzele vodilno vlogo in da se bo tako zmanjšala moč tujih sil. Pri zagotavljanju napredka računa tudi na sodelovanje poraženih nasprotnikov, ki jih je povabil k skupnemu delu. Da bi resnično dosegli mir, je napovedal sklic loje džirge, ljudske skupščine vlivnih klanskih voditeljev.

Čakajoč na vidne spremembe
Američani, ki imajo v Afganistanu največ svojih vojakov, največ pričakujejo od Karzaja pri stabilizaciji in obnovi od vojn in spopadov porušene države. "Zdaj je jasna priložnost za Karzaja in njegovo vlado, da sklene nov dogovor z afganistanskim ljudstvom, da jasno pokaže odgovornost in otipljive rezultate, ki bodo izboljšali življenje ljudi," je dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se je udeležila slovesne prisege v Kabulu.

Poleg Clintonove se je slovesnosti v predsedniški palači v afganistanski prestolnici udeležilo še okoli 300 tujih predstavnikov, med njimi britanski, francoski in turški zunanji minister. Mednarodni partnerji so upali, da bodo v Karzajevem govoru ob prisegi slišali konkretne načrte in jasne zaveze k reformam, ki bi konec koncev omogočile tudi umik tujih sil iz države in prenos odgovornosti za varnost na afganistanske sile. Ali bodo njihovi upi tudi izpolnjeni, bo treba še počakati.

V kratkem se pričakuje, da bo ameriški predsednik Barack Obama sprejel težko pričakovano odločitev o napotitvi dodatnih 40.000 vojakov v Afganistan, da bi okrepil boj proti talibanom in v vse bolj nepriljubljeni vojni prevesil tehtnico na stran vlade in zaveznikov. Od Obamove odločitve bo odvisen tudi prispevek članic zveze Nato, ki že dalj časa zavračajo ameriške prošnje po okrepitvi svojih sil v boju z uporniki.

Opustele ulice Kabula
Ob slovesni priložnosti je vlada v Afganistanu današnji dan razglasila za praznik, močno okrepila varnostne ukrepe v Kabulu in novinarjem prepovedala spremljanje slovesne prisege. Ulice Kabula so tako popolnoma zapuščene in na vsakem koraku je mogoče videti pripadnike varnostnih sil in oklepnike, ki varujejo vpadnice v mesto.