Katalonski premier Artur Mas je razpisal predčasne volitve predvsem z enim namenom - da preveri, kolikšno podporo ima med prebivalci predlog o izvedbi referenduma za neodvisnost. In ta je očitno več kot dobra.
Katalonci so v 135-članski parlament skoraj dve tretjini poslanskih sedežev zaupali strankam, ki podpirajo neodvisnost Katalonije. Po podatkih španskega časopisa El Pais so volivci čakali tudi do 40 minut, da bi v volilno skrinjico oddali svoj glas. Volilna udeležba pa je bila z 69,5-odstotno udeležbo najvišja na demokratičnih volitvah v Kataloniji.

CiU ostaja vodilna stranka
Čeprav so katalonski volivci podprli nacionalistične stranke, so v stranki premierja Masa Convergencia i Unio (CiU), ki sicer še vedno ostaja vodilna stranka v regiji, namenili 12 sedežev manj (z 62 na 50 sedežev). Na drugo mesto se je uvrstila Republikanska levica Katalonije (ERC), ki je podvojila število mandatov z deset na 21. Na tretjem mestu so z 20 poslanskimi sedeži socialisti (PSC), sledi Ljudska stranka španskega premierja Mariana Rajoya z 19 sedeži in še nekaj manjših strank.

"Z izidi volitev sem zadovoljen, a ne tako, kot bi lahko bil," je dejal ob razglasitvi delnih izidov Mas, medtem ko je množica za njim vzklikala "Neodvisnost, neodvisnost!" Po oceni analitikov je izid volitev presenetljiv, kaže pa, da očitno nihče izmed politikov ni dal pravih odgovorov na probleme, ki tarejo Katalonce, med katerimi je na prvem mestu visoka brezposelnost.
Mas, čigar stranka vlada v Kataloniji skoraj ves čas od konca Francovega režima, je volilno kampanjo gradil skoraj izključno na obljubi o referendumu o samoodločbi, čeprav se najbolj razvita španska regija sooča s hudimi težavami, zaradi katerih je bila vlada v Madridu prisiljena zaprositi za finančno pomoč.

Zahteva po davčni avtonomiji
V Barceloni vztrajajo, da je do njih nepravičen predvsem davčni sistem, saj mora ta bogata regija v Madrid odvajati davke, nazaj pa dobijo manj denarja, kot bi si želeli. Prav tako menijo, da bi bilo za regijo bolj koristno, če bi del teh davkov ostal doma in bi tako lahko prispeval h gospodarskemu okrevanju.

Katalonija sicer uživa zelo visoko stopnjo avtonomije, nasprotniki njene osamosvojitve pa opozarjajo predvsem na težave, ki bi nastopile zaradi izgube španskega trga, in na dejstvo, da nova država vsaj v začetku ne bi bila članica EU-ja in evroobmočja.

"Razmere niso enostavne, a šli bomo naprej"
Mas je zato že septembra zahteval davčno avtonomijo, v kar pa konservativna vlada v Madridu ni privolila. Ta je pred nedeljskimi volitvami tudi napovedala, da bo morebiten referendum spodbijala na ustavnem sodišču, saj španska ustava regijam prepoveduje sklicevanje referendumov.

Volitvam bo sledilo obdobje premisleka, je po objavi izidov dejal Mas in dodal, da zamisli o referendumu ne namerava opustiti: "Razmere niso enostavne, a šli bomo naprej." Mas bi si lahko absolutno večino v parlamentu zagotovil s sodelovanjem z nekaterimi manjšimi nacionalističnimi strankami.