"Da se ne bo kdo motil," je tvitnil Soler. Naloga policije je zagotavljanje pravic državljanov, ne pa "preprečevanje njihovega izvajanja". Tudi notranji minister katalonske regionalne vlade Joaquim Forn je dejal, da bo katalonska policija Mossos d'Esquadra "omogočila glasovanje 1. oktobra".

Vendar je pri tem priznal, da morda ne bo mogoče glasovati čisto povsod v Kataloniji. Katalonska regionalna vlada se je sicer namenila izvesti referendum na 2.700 voliščih, želijo pa, da bi bilo odprtih najmanj 2.200.

Vlada kopiči policijske sile v Kataloniji
Vlada v Madridu je medtem iz celotne Španije v Katalonijo že napotila 3.000 pripadnikov španske policije. Španski notranji minister Juan Ignacio Zoido je sporočil, da namerava število pripadnikov nacionalne policije in posebnih policijskih enot Guardia Civil v Kataloniji še povečati. Tja naj bi napotili vsega skupaj od 6.000 do 10.000 policistov. Dodali so, da bodo popisali vsakega, ki bo prišel na volišče, in mu zaplenili osebne dokumente. Pred dnevi je španska policija tudi sporočila, da prevzema nadzor nad katalonsko policijo Mossos d'Esquadra in da je katalonska policija zdaj podrejena državni policiji Guardia Civil.

Oblasti v Madridu trdijo, da referendum predstavlja kršenje ustave, zato od prejšnjega tedna izvajajo niz ukrepov, da bi glasovanje preprečile. Med drugim so že aretirali predstavnike regionalnih oblasti, zasegli skoraj deset milijonov glasovnic in izvajali pritisk na župane, ki naj bi sodelovali pri referendumu. Španski premier Mariano Rajoy je zaradi referenduma odpovedal tudi udeležbo na petkovem vrhu Evropske unije v Talinu in se bo raje udeležil seje španske vlade.

Špansko ustavno sodišče je referendum prepovedalo. A vodja katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je napovedal, da bo referendum izvedel kljub nasprotovanju Madrida. Kot je poudaril, ima načrt za izredne primere, s katerim bo zagotovil nemoten potek glasovanja.

Rajoy: "Vse to je noro"
Podporo enotni Španiji je izrekel ameriški predsednik Donald Trump, ki je v torek v Beli hiši gostil Rajoya. Trump je med odgovorom na vprašanje o Kataloniji dajal vtis, kot da se ne želi vpletati v zadevo. V uvodu je dejal, da je Španija velika država, ki bi morala ostati združena. Dodal je, da se "to v zvezi s Katalonijo" dogaja že stoletja in da nihče ne ve, ali bo referendum. "No, predsednik Rajoy bo rekel, da referenduma ne bo. Ampak mislim, da bi bili ljudje proti. Lahko govorim le zase, ampak rad bi videl, da Španija ostane skupaj," je dejal Trump.

Rajoy je dejal, da bi bila odločitev za enostransko razglasitev samostojnosti napačna, referenduma pa ne more biti, ker ni volilne komisije, katalonska vlada referenduma ne organizira in ni glasovnic. "Vse to je le noro in vodi le v hrup. Moramo se vrniti k zdravi pameti in končati to zgodbo, ki vnaša razdor in napetosti," je med drugim dejal Rajoy.

Na dodatno vprašanje je Trump spet odgovoril, da prebivalci Katalonije o samostojnosti govorijo že dolgo, vendar je prepričan, da imajo radi domovino Španijo in bi se na referendumu odločili, da ne gredo stran. "Sem za enotno Španijo. Govorim kot predsednik ZDA, ki zelo spoštuje predsednika Rajoya in Španijo. Mislim, da bi prebivalci Katalonije ostali v Španiji, saj bi bilo neumno, če ne bi ostali v res veliki, čudoviti in zgodovinski državi," je povedal Trump.

Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da izvedbo referenduma podpira več kot 70 odstotkov izmed 7,5 milijona katalonskih volivcev, ki pa so razdeljeni glede neodvisnosti. Na simboličnem glasovanju pred tremi leti je za neodvisnost glasovalo več kot 80 odstotkov volivcev, a na referendum je prišla manj kot polovica upravičencev.

Eta: Španska država zapor za demokracijo
Baskovska separatistična organizacija Eta je bila kritična do vlade v Madridu, ker nasprotuje referendumu o neodvisnosti Katalonije. Madrid je po mnenju Ete "poteptal pravice Kataloncev". "Španska država je zapor za ljudi in to so pokazali z zanikanjem nacionalne identitete katalonskih dežel. Španska država je postala tudi zapor za demokracijo, odkar je poteptala pravice Kataloncev," je zapisala Eta v sporočilu za javnost, ki ga je objavil baskovski časopis Gara. Separatistična Eta, ki je svoj zadnji napad izvedla leta 2010, se je popolnoma razorožila aprila letos. Nekateri nekdanji člani organizacije so se pridružili baskovski stranki Sortu, ki si želi "popolno svobodo" Baskije.