Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt so v ponedeljek prekinili diplomatske in transportne stike s Katarjam, ki ga obtožujejo podpore islamističnih skrajnih skupin in zavezništva z Iranom.

Katar lahko kljub osamitvi preživi za vse večne čase, je dejal katarski zunanji minister Mohamed bin Abdulrahman Al Tani in poudaril, da bo Katar spoštoval mednarodne pogodbe in še naprej dobavljal utekočinjeni zemeljski plin Združenim arabskim emiratom. Katar je sicer največji izvoznik tega plina na svetu.

"Nihče se nima pravice vmešavati v našo zunanjo politiko," je povedal Al Tani in dodal, da vojaška rešitev krize ni mogoča.

Katar naj bi bil zatočišče skrajnežev
Katar zanika kakršne koli povezave s skrajneži. Tam naj bi sicer zatočišče poiskali pripadniki egiptovske Muslimanske bratovščine, afganistanskih talibanov ter palestinskega Hamasa.

Katarskim državljanom so zalivske države in Egipt dali 14 dni časa, da zapustijo njihovo ozemlje, ob tem pa zaprle zračni prostor za vse prelete katarskih letal, enako pa so storile tudi z mejami na morju. Savdska Arabija je zaprla tudi edino kopensko mejo Katarja, ki je ključna za uvoz hrane. Cene živil so v Katarju že poskočile, v trgovinah se vijejo dolge vrste.

Pritisk na Doho za spremembo politike
Visoki predstavnik Združenih arabskih emiratov je v sredo dejal, da je namen ukrepov pritisk na Doho, da bi spremenila svojo politiko. Kot je poudaril državni minister za zunanje zadeve Anvar Gargaš, ne želijo spremembe režima, temveč njegove politike in pristopa. Opozoril je še, da nihče ne more napovedati dinamike krize, da pa so trenutno ukrepi omejeni na diplomatske in gospodarske vezi.

Analitiki krizo pripisujejo nadaljevanju spora iz leta 2014, ko so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn odpoklicali svoje veleposlanike iz Dohe zaradi podpore Muslimanski bratovščini.

Po Združenih arabskih emiratih je sicer tudi Bahrajn medijem in uporabnikom družbenih omrežij ob grožnji z zapornimi kaznimi prepovedal izražanje naklonjenosti do Katarja.

Turčija in Iran s pomočju Katarju
Turčija je medtem napovedala premik dela svoje vojske v Katar in obljubila dobavo vode in hrane v primeru pomanjkanja. Pomoč Katarju je obljubil tudi Iran.

"Želja po politični protekciji dveh nearabskih držav in vojaški protekciji ene izmed njiju lahko vodi v novo tragikomično poglavje," je v tvitu posvaril Gargaš.

Propadli poskusi mediacije
Ameriški predsednik Donald Trump je prvotno podprl zalivske dežele, vendar je kasneje sprte strani pozval k rešitvi konflikta, saj ima ZDA v Katarju vendarle največjo zračno vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu. Trump je za reševanje spora voditeljem držav celo ponudil Belo hišo.

Vendar so predstavniki katarskega emirja Tamim bin Hamad Al Tanija medtem sporočili, da vodja Katarja ne namerava zapuščati dežele, dokler je ta pod zaporo zalivskih dežel.

Egipt ZN poziva k preiskavi plačila odkupnine
Egipt je pozval Varnostni svet Združenih narodov k preiskavi domnev, da je Katar za izpustitev ugrabljenih članov svoje kraljeve družine plačal okoli milijardo ameriških dolarjev odkupnine teroristični skupini, ki je dejavna v Iraku.

Katar zanika, da bi plačal odkupnino za 26 svojih državljanov, med katerimi so bili tudi člani vladajoče kraljeve družine, ki so jih neznani oboroženci ugrabili med lovom na jugu Iraka in po 18 mesecih nato aprila letos izpustili.

Visoki egiptovski predstavnik v ZN-u Ihab Mustafa Avad Mustafa je Varnostni svet opozoril, da bi šlo v primeru plačila odkupnine, o čemer so po njegovih besedah poročali številnih mediji, za kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN-a. Če bi se izkazalo, da je to res, bi to negativno vplivalo na protiteroristične napore na terenu, je dodal. Varnostni svet je pozval k sprožitvi obsežne preiskave tega in drugih podobnih incidentov.

Resolucije Varnostnega sveta ZN-a države pozivajo, naj teroristom preprečijo posredne ali neposredne koristi od plačila odkupnin ter jim politično ne popuščajo zaradi talcev.

Pritisk na Al Džaziro
Zalivske države zahtevajo konec "širjenja skrajne propagande" katarske televizije Al Džazira. Direktor medijske hiše Mostefa Suag zanika obtožbe o naklonjenosti islamističnih skrajnežev. "Ne vpletamo se v nikogaršnje zadeve, samo poročamo," je povedal za Reuters.

Vir iz medijske hiše je medtem povedal, da se na Al Džaziri spopadajo z velikim številom kibernetskih napadov, vendar ostaja operativna.

Katar je prejšnji mesec sicer dejal, da so Al Džaziro napadli hekerji, zaradi česar je prišlo do domnevno lažnih objav glede izjav katarskega voditelja, ki so bile eden od povodov za zalivsko krizo.