Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn so v petek Dohi prek posrednika Kuvajta postavili 13 zahtev, v katerih jo pozivajo k zaprtju televizije Al Džazira, zmanjšanju vezi z Iranom, koncu podpore teroristom, zaprtju turškega vojaškega oporišča v Katarju, plačilu reparacij itd.

Katarska vlada je sporočila, da zahteve preučuje ter da bo zunanje ministrstvo odgovor podalo Kuvajtu. Medtem pa je zunanji minister že zavrnil zahteve. "Ameriški državni sekretar je pred kratkim pozval, naj ustvarijo seznam zahtev, ki bodo razumne in uresničljive," se je ob tem skliceval na zunanjega ministra ZDA Rexa Tillersona.

Al Tani se je skliceval tudi na britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona. "Britanski zunanji minister je pozval, naj bodo zahteve premišljene in izvedljive. Seznam ne izpolnjuje teh meril," je po poročanju BBC-ja dejal katarski zunanji minister.

Zahteve so po njegovih besedah dokaz, da sankcije "nimajo ničesar z bojem proti terorizmu, temveč so namenjene omejevanju katarske suverenosti".

Zalivske države, ki so Dohi za izpolnitev zahtev postavile desetdnevni rok, moti dober odnos Katarja s pretežno šiitskim Iranom in domnevno podpiranje terorističnih skupin, vključno z Muslimansko bratovščino, Al Kaido in libanonskim gibanjem Hezbolah. Leta 2013 je Katar na primer podprl Muslimansko bratovščina, ko je ta za eno leto prevzela egiptovsko vlado.

Težave za Katarce z družinami v tujini
Državljanom Katarja, živečim v sosednjih državah, v ponedeljek poteče dvotedenski rok, v katerem morajo zalivske države zapustiti. Katarsko gibanje za človekove pravice opozarja, da zahteve kršijo človekove pravice, saj povzročajo nemalo osebnih težav katarskim državljanom, ki živijo, delajo ali imajo družine v sosednjih deželah.