Nekoč je bila Islandija, otok s 300.000 prebivalci, znana predvsem po vulkanih, polenovkah in visokem standardu življenja, ki je v prvi vrsti temeljil na zelo uspešni finančni industriji. Pred dvema letoma je imela Islandija najvišji ZN-ov indeks življenjskega standarda, lani pa se je, kot bi odrezal, vse to spremenilo. Globalna finančna kriza je državo pripeljala do roba bankrota, ki se ga je rešila s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada: Islandiji je namenil 10 milijard dolarjev pomoči.

Začasno vlado prevzame Sigurdardottirjeva
Konservativna vlada pod vodstvom premierja Geira Haardeja je po večmesečnih protestih, na katerih so protestniki med drugim zahtevali njen odstop, januarja klonila pod njihovimi zahtevami, zamenjala pa jo je začasna koalicija po vodstvom socialdemokratke Johanne Sigurdardottir. S tem je vodenje islandske vlade, začasne sredinsko-levičarske manjšinske vlade socialdemokratov in Levih zelenih, prvič v zgodovini države prevzela voditeljica, ki je javno priznala homoseksualnost.

Predvolilne napovedi so zmago napovedale začasni vladi, s čimer bo prvič v zgodovini države levi politični blok dobil večino. Volilna komisija pričakuje visoko volilno udeležbo: že več desetletij je slednja med 85 in 90 odstotki. Prvi izidi bodo znani opolnoči po lokalnem času.

Bo Islandija kmalu članica EU-ja?
Zmagovalca volitev čaka trdo delo, povezano predvsem z gospodarstvom, pri čemer je v središče prizadevanj postavljena naloga, da se gospodarstvo prestrukturira, da ne bo več popolnoma odvisno od finančnih storitev, ko je bilo do zdaj. Druga pomembna tema je vstop v Evropsko unijo: v preteklosti so Islandci menili, da jim je bolje zunaj EU-ja, finančna kriza pa je pri mnogih spremenila mnenje. Mnogi menijo, da sta vstop v EU in sprejem evra del rešitev težav, s katerimi se spopada ta oddaljena otoška država. Februarja so mediji poročali, da je evropski komisar za širitev Olli Rehn prepričan, da bo Islandija po volitvah zaprosila za pristopna pogajanja. Ta zahtevek naj bi v Bruslju sprejeli z naklonjenostjo in poskrbeli, da bi pristopna pogajanja opravili v rekordnem času (do 2011).

Za vstop v EU in sprejem evra se zavzema tudi začasna premierka, medtem ko koalicijska Levo-zelena stranka vstopu ostro nasprotuje. Lahko se zgodi, da bodo o morebitnem vstopu odločili državljani na referendumu: zahtevajo dva, enega o tem, ali naj država sploh začne pogajanja o vstopu, in drugega, ko bi bila pogajanja končana, poroča RTV-jev dopisnik Boštjan Anžin.

K. T.