Za najvišji položaj v državi se bosta pomerila začasni predsednik Maduro, ki ga je Chavez izbral za svojega naslednika, in tekmec pokojnega voditelja na zadnjih volitvah, kandidat desne sredine Capriles.

Chavez je na predsedniških volitvah 7. oktobra lani premagal Caprilesa s 55 odstotki glasov, vendar se je njegovo zdravstveno stanje sredi decembra poslabšalo, tako da nikoli ni uradno prisegel za tretji šestletni mandat. Karizmatični levičarski politik, ki je Venezuelo vodil 14 let, je umrl 5. marca v bolnišnici v Caracasu.

Kampanja pred predsedniškimi volitvami je trajala manj kot dva tedna. Medtem ko je Maduro poudarjal svoje vezi s Chavezom, se je Capriles zavzel za zedinjenje globoko razklane države in se izogibal preveč agresivnim kritikam pokojnega voditelja, čigar smrt je pretresla številne Venezuelce. Venezuelski volivci imajo v nedeljo na izbiro dve možnosti - vztrajanje na levičarski populistični poti ali obrat na desno. Pred volivci je tudi ključno vprašanje, ali lahko "chavizem" dejansko preživi Chaveza.

Številni analitiki menijo, da bo gibanje, ki ga je ustanovil in vodil Chavez, težko preživelo brez karizmatičnega voditelja, a hkrati priznavajo, da bodo volitve prehitro po njegovi smrti, da bi volivci to doumeli.

Naftna velikanka
Maduro, nekdanji voznik avtobusa in sindikalni voditelj, ki se je povzpel do položaja zunanjega ministra in podpredsednika države, tako velja za favorita, čeprav se je njegova prednost pred volitvami zmanjšala. Po javnomnenjskih raziskavah je njegova prednost padla na 9,7 odstotne točke s 14,4 takoj po Chavezovi smrti.
Madurov tabor stavi na veliko priljubljenost pokojnega voditelja med revnimi, skupino prebivalstva, ki je imela največje koristi od Chavezovih socialnih programov. Kako priljubljen je bil Chavez, je bilo očitno med njegovim pogrebom, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi.

Venezuela se sicer spopada z eno najvišjih stopenj inflacije na svetu - v letu 2012 je znašala 27,6 odstotka, čeprav se v državni proračun stekajo milijarde dolarjev od prodaje nafte. Ena največjih proizvajalk nafte na svetu je imela precej koristi od visokih cen nafte v zadnjih letih. Ko je Chavez leta 1999 prišel na oblast, je skoraj 159-litrski sod nafte stal okoli osem dolarjev. Danes stane več kot 100 dolarjev in tako bo, kot kaže, ostalo še nekaj časa.

Kljub temu se je zunanji dolg države pod Chavezom povečal s 33 milijard dolarjev leta 1999 na današnjih 150 milijard. Capriles se je med kampanjo pred oktobrskimi volitvami obregnil ob Chavezovo velikodušno naftno diplomacijo in vztrajal, da bi morali imeti koristi od venezuelskih naravnih bogastev le Venezuelci.

Boj proti "vladni mašineriji"
50-letni Maduro je med predvolilno kampanjo kot začasni predsednik nizal volivcem všečne poteze. Manj kot teden dni pred volitvami je zvišal minimalno plačo, svojega nasprotnika pa je večkrat označil za "buržuja".

40-letni Capriles je po drugi strani izjavil, da se mora boriti z vladno mašinerijo, ki mu stoji nasproti, Madura pa obtožil, da sedi na "izposojenem stolu". Je pa obljubil, da se bo med kampanjo "junaško" boril za vsak glas. "Nagnali bomo (Chavezove) protežirance, ki so si napolnili žepe. Imamo zgodovinsko priložnost za to," je dejal guverner zvezne države Miranda.

Okoli 18,9 milijona registriranih volivcev bo lahko glasove oddalo na skoraj 14.000 voliščih. V državi veljajo poostreni ukrepi, za varnost skrbi 125.000 pripadnikov varnostnih sil, oblasti pa so že v torek zaprle državne meje.