Strauss-Kahn je petletni mandat na čelu IMF-a nastopil novembra 2007 in je bil ena ključnih figur v boju proti svetovni gospodarski in finančni krizi, ki je udarila leta 2008. Mandat bi se mu iztekel prihodnje leto, a bi ga skoraj zagotovo zapustil predčasno, saj je veljal za favorita socialistov na francoskih predsedniških volitvah prihodnjo pomlad.

Mednarodni denarni sklad, 187-člansko osrednjo svetovno finančno ustanovo s sedežem v Washingtonu, po njegovem odstopu vodi Kahnov namestnik, Američan John Lipsky, a je organizacija že zagnala kolesje za izbiro novega prvega moža svetovne organizacije. Med njegovimi nasledniki na čelu sklada se omenjajo francoska finančna ministrica Christine Lagarde, nekdanji član sveta Evropske centralne banke, Nemec Axel Weber pa tudi Turk Kemal Dervis in Mehičan Augustin Carstens.

Evropa hoče svojega človeka, prav tako države v razvoju
Kot nepisano pravilo velja, da je vodenje IMF-a vedno v rokah Evropejca, Svetovno banko pa vodijo Američani. Evropska unija in evropske države tako vztrajajo, da mora biti na čelu Mednarodnega denarnega sklada nujno Evropejec, še posebej zato, ker je IMF odigral pomembno vlogo pri reševanju težav nekaterih evropskih gospodarstev, države v razvoju pa želijo, da bi se nepisano pravilo spremenilo in da bi lahko organizacijo vodil tudi človek iz držav v razvoju, ki igrajo vse večje in pomembnejše vloge v svetovnem gospodarstvu.

Kemal Dervis (Turčija)
Dervis velja za vodilnega kandidata za novega vodjo IMF-a, če se bo organizacija odločila, da mesto podeli Neevropejcu. Dervis je leta 1978 zapustil Turčijo in se zaposlil v Svetovni banki, kjer je leta 1996 postal tudi njen podpredsednik. Leta 2001 se je vrnil v Turčijo in kot minister za gospodarstvo državo rešil iz hude gospodarske krize, ko se je ta spopadala s propadajočimi bankami, visoko inflacijo in devalvacijo valute, saj je uvedel stroge reforme in si izpogajal večmilijardno posojilo IMF-a.

Trenutno je Dervis podpredsednik in direktor svetovnega gospodarskega in razvojnega programa na institutu Brookings v Washingtonu. Turški status razvijajočega se gospodarstva na evropski celini bi lahko zadovoljil države v razvoju, ki trdijo, da so izključene iz procesa izbiranja vodje IMF-a.

Christine Lagarde (Francija)
Če bo mesto vodilnega pri Mednarodnem denarnem skladu res dobil Evropejec, ima največ možnosti francoska finančna ministrica Christine Lagarde, ki bi tako postala prva ženska na čelu finančne ustanove. Lagardova, ki je bila prva ženska predsednica ameriške odvetniške pisarne Baker McKenzie, je ugled pridobila med odličnim vodenjem francoskega gospodarstva med svetovno gospodarsko krizo ter s svojim delovanjem v okviru skupine G20. Leta 2009 jo je revija Financial Times izbrala za najboljšo finančno ministrico v Evropi.

Kar bi lahko delovalo v škodo Lagardove, je njena nacionalnost. Francozi so IMF vodili kar 26 od zadnjih 33 let, škandal, ki ga je zakuhal Strauss-Kahn pa bi lahko Parizu otežil argumentacijo, zakaj bi si vodenje IMF-a znova zaslužila ravno Francozinja. Tudi predsednik Nicolas Sarkozy si po vsej verjetnosti ne more privoščiti, da ga Lagardova leto pred volitvami in sredi francoskega predsedovanja skupini G-20 zapusti.

Axel Weber (Nemčija)
53-letni Weber je bil med letoma 2004 in 2011 predsednik nemške centralne banke, bil pa je tudi član vladnega sveta Evropske centralne banke. Omenjali so ga je kot mogočega naslednika Jean-Clauda Tricheta na mestu predsednika Evropske centralne banke, a se je iz tekme izključil februarja letos. Pred kratkim je postal profesor ekonomije na Booth School of Business na univerzi v Chicagu. Strokovnjaki so prepričani, da ima Weber dovolj znanja in političnih poznanstev, da bi se na čelu Mednarodnega denarnega sklada dobro znašel, saj je bil dolga leta tudi profesor monetarne politike in mednarodne ekonomije.

Trevor Manuel (Južnoafriška republika)
55-letni Manuel je v finančnih krogih zelo spoštovan gospod, saj je med letoma 1996 in 2009 služil kot finančni minister Južnoafriške republike, dlje časa se že omenja kot mogoči kandidat za vodilna mesta v IMF-u in Svetovni banki. Kljub temu so strokovnjaki prepričani, da bi njegove izkušnje bolj koristile boju proti revščini v Svetovni banki. Manuelu pripisujejo glavno vlogo pri stabilnem prehodu južnoafriškega gospodarstva po odhodu predsednika Thaba Mbekija leta 2008, tudi pod Jacobom Zumo je Manuel ohranil velik vpliv v finančnih krogih kot vodja južnoafriške nacionalne komisije za načrtovanje.

Augustin Carstens (Mehika)
Potem ko je več let delal kot glavni ekonomist mehiške centralne banke, je 52-letni Carstens januarja lani postal tudi guverner centralne banke. Med letoma 2003 in 2006 je Carstens opravljal delo namestnika administrativnega vodje IMF-a, nato pa je z izvolitvijo predsednika Felipa Calderona postal minister za finance. Kar bi lahko Carstensu onemogočilo vzpon na čelo IMF-a, je to, da prihaja iz (Latinske) Amerike in številnim državam ne bi bilo pogodu, da bi obe svetovni finančni ustanovi vodila Američana.

Kot mogoče kandidate za generalnega direktorja IMF-a se omenjajo še Indijec Montek Singh Ahluvali, Brazilec Arminio Fraga in Kanadčan Mark Carney.