Friedrich Merz, odvetnik za gospodarsko pravo iz nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija, poročen in oče treh odraslih otrok, je bil na začetku 90. let poslanec v Evropskem parlamentu, v nemški parlament pa je vstopil 1994.

Že takrat sta z Angelo Merkel stala na različnih bregovih v stranki CDU (Krščansko-demokratska unija); Merz je veljal za bolj tradicionalnega in konservativnega. Poslansko skupino CDU-ja je vodil od leta 2000 do leta 2002, ko je bil položaj prisiljen prepustiti Angeli Merkel, takrat že vodji CDU-ja. Merz je v bundestagu ostal do leta 2009.

Nemški mediji pogosto poročajo, da je politiko zapustil iz užaljenosti, ker zaradi spora z Angelo Merkel, ki naj bi jo rad kritiziral, ni napredoval v finančnega ministra. Od tod sum, da se Merz v politiko vrača iz maščevanja in iskanja zadoščenja.

Toda njegov dobri prijatelj, nekdanji CDU-jev politik Roland Koch, v podkastu Table.Today pravi, da Merz ne kuha zamere in da je politiko zapustil, potem ko se je pokazala priložnost za dober zaslužek v gospodarskih in pravnih vodah. Ko je kanclerka leta 2018 napovedala umik s položaja predsednice stranke CDU, se je Merz vrnil na politično prizorišče.

Po spodletelih vodenjih Annegret Kramp-Karrenbauer in Armina Lascheta in volitvah leta 2021, na katerih je stranka pristala v opoziciji, so mu delegati naposled zaupali vodenje CDU-ja, letos je postal kanclerski kandidat obeh sestrskih strank CDU in CSU.

Merz Angeli Merkel očita več hudih napak

Njegov odnos z Angelo Merkel do danes ostaja hladen, Merz ji med drugim očita hude napake v migracijski politiki in odnosu do Rusije. Merkel je na vprašanje časnika Spiegel o tem, ali se ji nekdanji politični sopotnik zdi primeren kandidat za kanclerja, odgovorila zgolj: "Vsakdo, ki je prišel tako daleč, mora imeti neke lastnosti, ki mu to omogočajo. Kandidat za kanclerja ne postaneš brez razloga."

Nasprotniki izpostavljajo pomanjkanje vodstvenih izkušenj

Levi politični pol (Socialdemokrati (SPD), Levica in Zeleni) se v kampanji pred predčasnimi volitvami, ki bodo v Nemčiji 23. februarja, veselijo Merza kot glavnega političnega nasprotnika. Poudarili bodo, da v politiki nima pravih vodstvenih izkušenj, nikdar ni bil niti župan niti ministrski predsednik katere od zveznih dežel, kaj šele minister v zvezni vladi. Olaf Scholz je bil v nasprotju z njim župan Hamburga in nemški finančni minister, preden je postal kancler. Merza bodo verjetno prikazovali tudi kot prevzetnega bogataša, globalnega finančnega kapitalista, ki ima v lasti letalo in je leta 2019 zaslužil milijon evrov bruto. Deset let je bil odvetnik, svetovalec, predsednik nadzornega sveta ameriškega sklada Blackrock v Nemčiji.

Poskusi, da bi mu očitali arogantnost in vročekrvnost, se lahko razblinijo ob njegovem priznanju, da je zgolj človek, ki včasih reagira impulzivno. Merz priznava napake. Za nekatere se je tudi opravičil, med drugim za izjavo, ki jo je leta 2022 izrekel glede ukrajinskih beguncev: "Zdaj doživljamo socialni turizem teh beguncev v Nemčijo, nazaj v Ukrajino, nazaj v Nemčijo, nazaj v Ukrajino." V stranki ga vidijo kot človeka, ki stavi na skupinsko delo, se na napakah uči in popravlja smer, če vidi, da je zgrešil. Svetovnonazorsko je Merz liberalec, alergičen na čezmerno državno regulacijo in obdavčenje, ki duši svobodno gospodarsko pobudo. Verjame, da mora država ljudem omogočiti, da delajo, spodobno zaslužijo in razvijajo svoje zamisli, želi si več inovacij, več pridnosti in napredka.

Velik podpornik Ukrajine in Izraela

CDU je pod njegovim vodstvom brez zadržkov podprl kanclerja Olafa Scholza, ki je ob ruskem napadu na Ukrajino napovedal ustanovitev sklada v višini 200 milijard evrov za obrambo. Friedrich Merz se je še pred kanclerjem podal na obisk v Kijev. Ukrajini bi pod določenimi pogoji dobavil nemške manevrirne rakete dolgega dosega taurus, nekaj, česar kancler Scholz ne dovoli. Merz je izrazit podpornik Izraela in njegove pravice do obrambe pred Hamasom, hutijevci in Hezbolahom. Nedavno je v bundestagu izzval vlado, zakaj ne dovoli več izvoza orožja v Izrael.

Največ političnih točk v zadnjih mesecih pa je Merz skoval na temo nedovoljenih migracij, po terorističnem napadu v Solingenu je od vlade zahteval, da na mejah zavrne vse nove prosilce za azil in drastično pospeši izgone iz države. Za (zdaj le še manjšinsko) nemško vlado bi bila kršitev ustave in evropskega prava z zavrnitvijo obravnav prošenj za mednarodno zaščito nepredstavljiva, toda po tem, ko je poljska vlada sprejela prav to, se nič več ne zdi nemogoče.

Postopna uvedba vnovičnega služenja vojaškega roka in dopuščanje pridobivanja energije iz jedrskih virov?

Po razpadu Scholzeve koalicije so v CDU-ju napovedali nekaj prihodnjih korakov, če bodo vodili prihodnjo vlado. Čaka jih soočenje z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki grozi z uničujočimi uvoznimi carinami na evropsko blago. Veliko vprašanje je, kako bodo pristopili do Putinovega režima in ali bodo lahko, če se ZDA umaknejo, zagotovili še več podpore Ukrajini ob dejstvu, da je nemška javnost glede novih dobav orožja in dodatnih finančnih pomoči razdvojena. Na področju davkov obljubljajo postopno razbremenitev srednjega razreda, tudi tistih, ki zaslužijo več, postopno bi tudi uvedli zgolj znižano, sedemodstotno stopnjo davka na dodano vrednost za vsa živila in gostinske storitve.

Člani CDU-ja v pogovornih oddajah razlagajo, da nameravajo v proračunu privarčevati okrog petino sredstev (od 50 milijard evrov letno) pri migracijah in ravno toliko pri izdatkih za socialno pomoč. Kako bi na primer znižali socialne pomoči, če ustavno sodišče ne pusti spuščanja meje pod eksistenčni minimum, ne povedo, so pa pripravljeni zaostriti pogoje za pridobitev pomoči za tiste, ki so spodobni za delo ali usposabljanje, pa ga niso pripravljeni sprejeti.

Letošnjega maja so v strankah CDU in CSU prvič po 17 letih sprejeli nov program z novimi usmeritvami, ki pomenijo odmik od časa nekdanje kanclerke. V njem izstopata postopna uvedba vnovičnega služenja vojaškega roka in dopuščanje pridobivanja energije iz jedrskih virov. Stranka ostaja pri cilju ogljične nevtralnosti Nemčije leta 2045, vendar bi jo dosegla brez zapovedanega zelenega prehoda kot v času Scholzeve vlade, v kateri so pomembno vlogo igrali Zeleni.

Kakšne barve bo prihodnja nemška koalicija?

S kom bi bili v CDU-ju in CSU-ju pripravljeni vladati? Za koalicijske partnerje želijo socialdemokrate (Olafa Scholza), poteka pa živahna razprava o tem, ali naj kot partnerje vnaprej izključijo Zelene (vodi jih Robert Habeck). V CSU-ju z bavarskim ministrskim predsednikom Markusom Söderjem ne izpustijo priložnosti, da blatijo Zelene. Merz je glede tega postal bolj previden, tudi Zeleni se pomikajo v politično sredino in s krščanskimi demokrati delijo politiko do Ukrajine in mnogo pogledov v gospodarskih vprašanjih. Najbolj konservativna mešanica bi nastopila, če bi v vlado pritegnili še Lindnerjeve Svobodne demokrate (liberalno FDP), ki pa so se pod Scholzem izkazali kot opozicija v koaliciji, ki ji gre le malo zaupati. Poleg tega se FDP-jevci borijo za obstoj v parlamentu, njihova usoda je zato negotova.

Sorodna novica Maja Derčar: Ob zapiranju vrat globalizacije je bila politična kriza v Nemčiji samo vprašanje časa

Prihodnja nemška vlada bo takoj soočena s potrebo po sprejetju proračuna. Denarja primanjkuje na vseh koncih. Ni izključeno, da bo CDU v prihodnji vladi reformiral dolžniško zavoro, ki zdaj državi dovoljuje zelo omejeno zadolževanje. Čeprav je prav CDU tisti, ki je zdajšnji vladi pridigal o pomembnosti ohranjanja tovrstne zavore in uravnoteženega proračuna.

Kdor koli bo tvoril prihodnjo vlado, bo soočen s strukturnimi gospodarskimi težavami, pomanjkanjem zasebnih in javnih investicij, selitvijo proizvodnje v tujino in vzponom populizmov – skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) bi lahko v bundestagu zasedla do petino sedežev. Zanimivo, prav v AfD-ju se Merza najbolj bojijo in mu najbolj nasprotujejo. Morda tudi zato, ker jim lahko sčasoma vzame veter iz jader.