"Ko Nemčija sliši škripanje vrat globalizacije, ki se zapirajo, je samo vprašanje, kdaj bo poleg gospodarske negotovosti nastopila tudi politična kriza. Nemčiji je doslej vedno dobro uspevalo v globaliziranem svetu, ki je bil odprt, z nizkimi cenami energentov, razpoložljivo delovno silo in svetovnimi dobavnimi verigami. Zdaj pa vidimo, da se svet protekcionistično zapira in zato pravim, da ta vrata škripajo. Od tu slabša naročila, zmanjševanje konkurenčnosti ... Nemci se bojijo za blagostanje. Ko je treba sestaviti proračun in ko morajo politiki stopiti skupaj ter pogledati, kje so prednostne naloge, ugotovijo, da je Nemčija v bistvu nasprotje tega, kar si predstavljamo. Da je država nekih primanjkljajev, pomanjkanja ... Denarja je premalo na vseh straneh," je v oddaji Ob osmih povedala Maja Derčar. In vlada se ni mogla poenotiti, kako to preseči, zato je razpadla. Proračunska kriza sicer vztraja že vse leto, od opozorila ustavnega sodišča vladi, da mora biti proračun uravnotežen. Začela so se razhajanja med kanclerjem Olafom Scholzem in ministrom za finance Christianom Lindnerjem v zvezi s tem, kako in kje varčevati.

Hud boj za prioritete

Koalicijski trojček socialnih demokratov (SPD), liberalcev (FDP) in Zelenih je prenehal delovati, ko bi se moral odločiti o prednostnih nalogah vlade v zaostrenih fiskalnih razmerah. Nekateri temu slikovito pravijo, da se je pokvaril semafor. "Zeleni bi zelene naložbe, socialni demokrati bi več za socialno politiko, za pokojnine. Finančni minister Lindner (FDP) bi držal uravnotežen proračun, kar mu narekuje tudi ustava. Pomagal bi gospodarstvu, seveda bi pomagal Ukrajini, vendar bi za vse to moral najti sredstva v proračunu. In kje bi vzel? Pri znižanju socialnih pomoči, pokojninah, zmanjšanju obljub. Temu je kancler Scholz (SPD) rekel ne, ker je po duši in prepričanju socialni demokrat. Dejal je, da ni čas za varčevanje in zategovanje pasu. Zlasti ne v obdobju, ko je bil v ZDA za predsednika izvoljen Donald Trump in se ne ve, kaj bo z Ukrajino," poudarja Maja Derčar. To obdobje zdaj je povsem drugačno kot neposredno po začetku vojne v Ukrajini in posledični energetski krizi. Takrat so stranke stopile skupaj in ruski plin nadomestile z utekočinjenim plinom. Hitro so zgradili nove terminale in podaljšali obratovanje jedrskih elektrarn, pripoveduje Maja Derčar. "Zvišali so minimalno plačo, izvedli socialno reformo in naredili še marsikaj za tiste, ki potrebujejo socialno pomoč."

Nihče ne popušča

V senci politične krize se nadaljuje kriza v avtomobilski industriji. "Tu za zdaj nobena od strani, ne delavci ne uprava Volkswagna, ne popušča. Je pa, mislim, počasi vsem, tudi politiki, jasno, da bo Volkswagen moral nekaj ukreniti glede prestrukturiranja. Dokler je koval visoke dobičke na Kitajskem in drugih trgih, si je lahko privoščil tudi višje stroške doma. To pomeni, da je dobro plačeval svoje delavce, ki so imeli različne bonitete. Niso pa bili tako produktivni kot na primer v tovarnah zunaj Nemčije. Lahko omenim na primer tovarno Škoda na Češkem." Nastopil je torej čas za spremembe in nujno prestrukturiranje.

Nemčija ostaja odločna podpornica Ukrajine

Dokler bo kancler Olaf Scholz, bo Nemčija še naprej podpirala Ukrajino z orožjem in s humanitarno pomočjo. Tudi zato, ker ji želi zagotoviti boljši izhodiščni položaj za pogajanja, napoveduje Maja Derčar. "Občutek imam, da si Nemčija želi čimprejšnje, tudi diplomatske rešitve. Ampak nikoli ne bo javno rekla, da si želi pogajanja že danes, ker mora Ukrajina okrepiti izhodiščni položaj, preden se usede za mizo z Vladimirjem Putinom." Če bo na kanclerskem položaju Scholza nasledil Friedrich Merz CDU/CSU, ki mu za zdaj ankete kažejo najbolje, se bo podpora Ukrajini, pa tudi Izraelu še povečala, pravi Maja Derčar.

Nepredvidljivi Trump

Nemška politika in gospodarstvo se bojita predvsem nepredvidljivosti novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, tako v odnosu do Nata kot v odnosu do Ukrajine. "Nemčiji je jasno, da bo treba okrepiti evropski steber Nata in več nameniti za obrambo. Kar zadeva gospodarstvo, gre pri Trumpovih grožnjah z uvedbo dodatnih carin lahko tudi za neko širokoustenje. Trumpova ekonomska politika je po drugi strani lahko tudi dobra za nemške vlagatelje, saj napoveduje zniževanje davkov v ZDA, torej tudi za neposredne tuje vlagatelje. Nemci pa se tako rekoč selijo v ZDA, ker so tam boljši pogoji. Tako, da je to lahko tudi dobra novica."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.