Novi kanadski premier je vse od prepričljive zmage svoje Liberalne stranke na parlamentarnih volitvah 20. oktobra pravi magnet za medije, ki se navdušujejo tako nad njegovo nasmejanostjo in sproščenostjo kot nad prvimi potezami, ki jih je potegnil po prevzemu premierskega položaja. Njegovo predvolilno geslo je bilo "Resnična sprememba" in vsaj za zdaj se zdi, da bi Trudeau, drugi najmlajši premier v kanadski zgodovini, lahko državo res popeljal na novo pot.

"Med kampanjo smo vam obljubili vlado, ki bo prinesla resnično spremembo tako pri stvareh, ki jih počnemo kot tudi pri načinu, na katerega se lotimo stvari," je zapisal v odprtem pismu sodržavljanom. Odločen korak je pomenila že predstavitev nove vlade četrtega novembra, v kateri je 15 ministrov in točno toliko, torej 15, ministric. Ko ga je neka novinarka vprašala, zakaj se mu je zdelo tako pomembno vključiti toliko žensk, je kratko in jedrnato odgovoril: "Ker smo leta 2015." V dvorani se je razlegel bučen aplavz. Kabinet je sam opisal kot "odraz Kanade", saj so med ministri potomec prvobitnih prebivalcev, predstavnik manjšin, nekdanji begunec, zdravnik, nekdanji astronavt, mirovnik Združenih narodov, invalid in znanstvenik.

Razlike v primerjavi s prejšnjo, konservativno vlado Stephena Harperja, ki je Kanado vodil deset let, so takoj postale očitne tudi v odnosu do novinarjev, ki je pod Trudeaujem postal bolj sproščen, zaupljiv, odprt. Znanstvena sfera je imela menda pod Harperjevo vladavino zelo omejeno pravico do komunikacije z mediji glede tega, kaj lahko povedo in s kom lahko govorijo, zato se jih je prijel vzdevek "znanstveniki z nagobčniki". Pritoževali so se, da je vladni nadzor presegel vse meje, Harperjevi kritiki pa so radi navajali primer, ko je novinar na neki institut poslal nekaj vprašanj o algah, kar je povzročilo 110 strani izmenjave elektronske pošte med 16 različnimi zveznimi uradi, da so prišli do "primernega odgovora". Trudeau je že v prvem tednu selitve v Ottawo vsem uradom sporočil, da nimajo nobenih omejitev glede pogovorov z novinarji. Enako je položil na srce kanadskim diplomatom v tujini, saj jim je v pismu zapisal, da so "njihovi pogledi in presoje dobrodošli pri uresničevanju ciljev zunanje politike Kanade".

Kateri so še temelji njegove politične agende, za katere večina Kanadčanov pričakuje, da jih bo izpolnil?
- Odprtost do prebežnikov. Trudeau je v predvolilni kampanji obljubil, da bo država sprejela 25.000 sirskih prebežnikov do konca leta 2015, kar je več kot dvakrat toliko, kot je obljubila konservativna vlada. Da bi potrdil svoje namene, je v prvih dneh vodenja države ministrstvo za državljanstvo in priseljevanje preimenoval v ministrstvo za priseljevanje, prebežnike in državljanstvo, obljubil pa je tudi več sredstev za pospešitev obravnave prošenj za azil prebežnikov.

- Odločni ukrepi proti podnebnim spremembam. Trudeau je obljubil spremembo te politike v 90 dneh od konca vrha Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki se bo začel 30. novembra v Parizu. Nova politika države bo usklajena z vsemi provincami. Okoljske teme so bile sicer ena najbolj perečih tem v predvolilni kampanji. Medtem ko je Harper vztrajno zavračal vse mednarodne okoljske dogovore in celo odstopil od Kjotskega protokola, so liberalci s Trudeaujem na čelu ubrali popolnoma drugačno pot. Določili so natančne številke za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in obljubili, da bodo z denarjem pomagali provincam, da te cilje dosežejo.

- Legalizacija marihuane. Trudeau je v kampanji večkrat poudaril, da trenutna ureditev na tem področju ne deluje, saj se vse preveč ljudi kriminalizira zaradi posedovanja majhnih količin marihuane. "Če bo naša stranka dobila volitve, se bomo nemudoma lotili sprememb," je dejal. Natančnejši ni bil, šlo pa naj bi za legalizacijo po vzoru ameriške zvezne države Kolorado.

- Umik vojaških letal iz boja proti Islamski državi (IS) v Iraku in Siriji. Trudeau je med volilno kampanjo pozval, da je treba bojna letala CF-18 iz omenjenih držav umakniti do marca 2016. "Vsem, ki vas je skrbelo, da je Kanada izgubila svoj sočutni in ustvarjalni glas v svetu, lahko v imenu 35 milijonov Kanadčanov sporočim, da smo se vrnili," je dejal Trudeau in s tem napovedal uresničitev svoje obljube. O tem je obvestil tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo. Kanada je lani v boj proti IS-ju poslala bojna letala, poleg tega pa še 70 pripadnikov posebnih sil, ki naj bi urili Kurde na severu Iraka. Država sicer ostaja v koaliciji proti tej skrajni skupini. Kdaj naj bi se zgodil umik letal, Trudeau ni navedel. "Misijo želimo končati odgovorno," je le dejal.

- Boljša obravnava prvobitnih prebivalcev. To pomeni začetek nacionalne preiskave o 1.200 pogrešanih in umorjenih ženskah in dekletih, ki pripadajo prvobitnemu prebivalstvu. Poleg tega bo za boljše izobraževanje avtohtonih skupnosti vlada v štirih letih namenila 2,6 milijarde kanadskih dolarjev (1,8 milijarde evrov).

- Pravica do splava. "Ni stvar vlade, da določa, kaj naj ženska stori s svojim telesom," je o tej temi dejal Trudeau.

- Izboljšanje odnosov z ZDA. Pod vodstvom Stephena Harperja so bili dvostranski odnosi med državama precej hladni. Eden glavnih razlogov za to je bila gradnja naftovoda Keystone XL, po katerem bi kanadska nafta tekla po celotnih ZDA vse do Mehiškega zaliva. Harper je projekt močno podpiral, ameriški demokrati pa so bili do njega skeptični. Trudeau se je sicer tudi zavzel za gradnjo, a je v isti sapi dejal, da zavrnitev gradnje ne bo vplivala na odnose z ZDA, saj mu je pomembnejše od enega projekta, da z Obamo zgradi "ustvarjalen in produktiven" odnos. Projekt Keystone so v nedeljo sicer dokončno pokopali, saj je Obama tudi uradno zavrnil njegovo gradnjo. Po njegovem mnenju naftovod ne bi bistveno pripomogel h gospodarski rasti in zaposlovanju ZDA, čeprav ga republikanci razglašajo kot "čudežno rešitev" za brezposelnost in energetsko neodvisnost ZDA.

- Sprememba davčne politike. Trudeau je napovedal, da bo za en odstotek zvišal davke najbogatejšim, torej tistim, ki zaslužijo več kot 200.000 ameriških dolarjev letno, in znižal davke srednjemu razredu. Poleg tega želi podvojiti vlaganja v infrastrukturo, kar bo sicer povzročilo zmerni (triletni) kratkoročni javnofinančni primanjkljaj, a bo obenem obudilo gospodarstvo.

- Obnovitev diplomatskih vezi z Iranom. Harper je vse odnose z Iranom prekinil leta 2012, ko je tudi zaprl kanadsko veleposlaništvo v državi in izgnal iranske diplomate iz Kanade. Trudeau je dejal, da želi zaradi jedrskega dogovora z Iranom obnoviti tudi dvostranske odnose s to državo. V Kanadi sicer živi precej številčna iranska diaspora, ki je v državo prišla po iranski revoluciji leta 1979. Po podatkih iz leta 2011 je v Kanadi nov dom našlo 163.290 Irancev.

- Preklic prepovedi nošnje nikaba pri javnih uslužbenkah. Trudeau je prepričan, da je zakritost obraza iz verskih razlogov ena izmed osnovnih in neodtujljivih pravic vseh prebivalcev Kanade.

- Feminizem. "Sem feminist. Ponosen sem, da sem feminist," se glasi eden njegovih najbolj znanih tvitov.

Čeprav se je Justin Trudeau zelo hitro povzpel v sam politični vrh (vodja Liberalne stranke je postal pred komaj dvema letoma, predtem pa je bil poslanec), pa je njegov priimek v kanadski politiki vsem dobro znan. Justin je namreč najstarejši sin nekdanjega premierja Kanade Pierra Elliotta Trudeauja, ki je državo vodil dvakrat, med letoma 1968 in 1979 in nato še od leta 1980 do 1984. Morda njegova najbolj znana zapuščina je uvedba dvojezičnosti, torej angleščine in francoščine v zveznih uradih. Znana je tudi anekdota iz leta 1972, ko je takratni ameriški predsednik Richard Nixon med državniškim obiskom v Ottawi Pierru Trudeauju rekel: "Ta večer bova pustila formalnosti ob strani. Rad bi nazdravil prihodnjemu premierju Kanade, Justinu Pierru Trudeauju." Mali Justin je bil takrat star komaj štiri mesece, njegov oče Pierre pa se je na to izjavo odzval z besedami: "Če bo Justin res kdaj vodil državo, upam, da bo imel milino in sposobnosti predsednika."

Iz roda v rod
Justin je tako mladost preživel na očeh javnosti, obveščevalne službe so zanj uporabljale ime "Maple 3". A ko je odrasel, se je sprva odmaknil od politične poti, saj je po diplomi na University of British Columbia postal učitelj matematike in francoščine. Družino je leta 1998 močno pretresla tragedija, ko je snežni plaz med smučanjem pod seboj pokopal Justinovega brata Michela, dve leti pozneje pa je Justin izgubil tudi očeta Pierra, za katerega je bil usoden rak na prostati. Na pogrebu, ki ga je prenašala nacionalna televizija, je Justin prebral izredno čustven govor in mnogi se spominjajo, da so takrat v njem prvič prepoznali potencial za odličnega javnega govorca. Preživljal se je tudi kot inštruktor deskanja na snegu, delal je kot svetovalec v kampu in nočnem klubu.

Leta 2005 se je poročil s Sophie Gregoire, televizijsko in radijsko novinarko iz Quebeca, s katero imata danes tri otroke - sinova Xavierja in Hadriena in hčer Ello-Grace. Sploh žena ga je spremljala ves čas predvolilne kampanje, nista imela težav niti z javnim izražanjem ljubezni, stavkom "Ljubim te", objemi in poljubi pa tudi v prisotnosti fotografov kar dežujejo.

Kakor koli, Trudeau je bil leta 2008 prvič izvoljen za poslanca, tri leta pozneje drugič, leta 2012 pa je javno naznanil, da se bo potegoval za premierski položaj. Med kampanjo, ki je bila najdaljša predvolilna kampanja v kanadski zgodovini, so mu nasprotniki pogosto očitali neizkušenost, pomanjkanje uglednih položajev, nekateri so kot njegovo pomanjkljivost navajali celo privlačen videz ter se norčevali iz dolgih las, ki jih je imel pred leti, tetovaže krokarja na bicepsu leve roke ter njegovega konjička - boksa.

Ni pomagalo, liberalci so tudi po zaslugi Trudeaujeve karizme in energije v spodnjem domu parlamenta osvojili 184 izmed 338 sedežev in 43-letni Justin Trudeau je dobil možnost, da Kanado, drugo največjo državo na svetu po površini, popelje na drugačno pot.