Čeprav naj bi bili uradni izidi znani šele v ponedeljek, se vladajoča stranka že pripravlja na prepričljivo zmago. Volilna udeležba je bila okoli 60-odstotna, opozicija pa trdi, da je prišlo do številnih nepravilnosti, kot so podkupovanje in volilne prevare, kljub temu, da je njihov potek nadzorovalo okoli 500 mednarodnih opazovalcev.

Tuji opazovalci naj volitev ne bi komentirali, dokler ne bodo znani prvi rezultati.

Spremembe vodijo v demokracijo ali avtoritatizem?
Predsednik Bakijev je volitve sklical zatem, ko je spremenil ustavo. Kritiki Bakijeva obtožujejo, da si želi z volitvami in spremembo ustave zagotoviti neomejeno vladavino ter da bo v državi uvedel avtoritarno ureditev. Njegovi privrženci po drugi strani trdijo, da bo nov sistem bolj demokratičen in pravičen.

Predsednik ni ustavil korupcije
Tokratne parlamentarne volitve so bile prve po letu 2005, ko so zaradi obtožb o prirejenih volitvah množične demonstracije z oblasti odstranile tedanjega predsednika Askarja Akajeva. Takrat je na oblast prišel Bakijev, ki mu številni nekdanji zavezniki očitajo, da mu ni uspelo ustaviti korupcije.

Bakijev zagovarja spremembe
Bakijev trdi, da je s spremembo ustave želel doseči večjo stabilnost v državi. V skladu s spremembami so na tokratnih volitvah prvič izbirali poslance na podlagi strankarskih list.

V Kirgizistanu imata svoje vojaške baze tako sosednja Rusija, ki z nekdanjo sovjetsko državo ohranja tesne vezi, in ZDA, za gospodarski vpliv v državi pa se bojuje tudi Kitajska.

T. V.