Na vrhu EU-ja in Kitajske v Pekingu je ta ponudila pomoč EU-ju pri izhodi iz krize. Ni pa obljubila, da bo vložila denar v Sklad za zaščito evra.

Predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuyja in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa je v Pekingu sprejel kitajski premier Ven Džjabao. Vrh EU-ja in Kitajske bi moral biti že oktobra lani, a so ga zaradi kriznih sestankov, na katerih so članice EU-ja reševale evro, preložili.

Kitajski premier je pred srečanjem na vrhu dejal: ''Verjamemo, da je Kitajski, ki je največja poslovna partnerica EU-ja in država z najmočnejšim gospodarstvom na svetu, pomembno, da se kriza v EU-ju reši.''

Zagotovo. EU je poleg ZDA eden večji kitajskih gospodarskih trgov. In kriza na Zahodu je tudi na njem terjala svoj davek. Čeprav se je izvoz EU-ja na Kitajsko s 26 milijard evrov v letu 2000 povečal na 113 milijard evrov v letu 2010, uvoz iz Kitajske pa s 75 milijard evrov leta 2000 na 283 milijard evrov v letu 2010, je Kitajska januarja letos v primerjavi z istim mesecem lani ugotovila 0,5-odstotni padec na ravni izvoza. Kitajska vladna agencija (CFLP) pa je januarja glede na isti mesec leto prej zaznala padec indeksa rasti s 49,3 na 46,9.

Prav tako ima Kitajska s 3.200 milijardami dolarjev največ zunanjih rezerv na svetu. EU pa od finančno močnih članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF), torej tudi od Kitajske, pričakuje prispevek h krepitvi sklada, da bi ta lažje pomagal pri reševanju dolžniške krize v Evropi. Če bi tako Kitajska večji del svojih rezerv, od 50 do 100 milijard, vložila v EU in s tem okrepila Sklad za zaščito evra EFSF, bi bilo zagotovo v njenem interesu, da se ustrezno zavaruje pred morebitnimi izgubami.

''Kitajska, reši nas!''
In čeprav članice EU-ja veliko pričakujejo ravno od Kitajske in so s tem sprožile veliko kritik, češ da bo potem EU 'ujetnik' in 'večni dolžnik' Kitajske, je kitajski premier dejal, da mora EU nadaljevati strukturne reforme. Ob tem je uradni časopis kitajske komunistične stranke People's Daily v ponedeljkovem komentarju pomenljivo zapisal: ''Ne da Kitajska nima ne apetita ne možnosti, da bi EU-ju pomagala iz krize ali bi imela nad njim nadzor, kot menijo nekateri v Evropi, ona mu že od samega začetka krize pomaga.''

V prvih desetih mesecih leta 2010 se je izvoz EU-ja na Kitajsko povečal za 21 odstotkov, uvoz pa za pet odstotkov. V tem obdobju je bila Kitajska za ZDA druga najpomembnejša trgovinska partnerica EU-ja; predstavljala je devet odstotkov vsega izvoza in 17 odstotkov uvoza EU.

Zanimivo, vrh EU-ja in Kitajske v Pekingu je ravno na isti dan, ko je bonitetna hiša Moody's znižala bonitetno oceno šestim državam, med njimi z A1 na A2 tudi Sloveniji. Nižjo oceno je prisodila tudi Italiji, Malti, Portugalski, Slovaški in Španiji. Oceno Aaa pa so sicer ohranile Avstrija, Velika Britanija in Francija, a so dobile negativno napoved.

Sporni zakon o plačevanju davka na izpuste letal
Na dnevnem redu pogovorov bo zagotovo tudi novo evropsko pravilo za plačevanje davka na izpuste letal, katerega največje nasprotnice so ZDA in Kitajska. V odloku, ki je začel veljati 1. januarja, shema EU-ja za trgovanje z izpusti (ETS) določa, da morajo vsi letalski prevozniki, ki letijo čez njeno območje, plačati za izpust emisij. Namen določila je spodbuditi letalske družbe k zmanjševanju izpustov, in sicer tako, da začnejo uporabljati, ali do okolja prijaznejše vire energije ali pa zmanjšajo samo porabo goriva.

Na vrhu verjetno tudi o Siriji in Iranu
Politični vrh v Pekingu zagotovo ne bo mogel zaobiti teme iranskega jedrskega programa in nedavnega veta Rusije in Kitajske v Varnostnem svetu Združenih narodov na resolucijo o Siriji, ki predvideva odstop sirskega predsednika Bašarja Al Asada in oblikovanje vlade narodne enotnosti.