Decembra je 500 poslovnih bank izkoristilo "darilo" Evropske centralne banke in si izposodilo 489 milijard evrov po samo enoodstotni obrestni meri. Na naslednji dražbi (29. februarja) bo osrednja finančna ustanova s sedežem v Frankfurtu bankam namenila še dodatnih 680 milijard evrov, skupaj torej skoraj 1200 milijard evrov. To je rekordna vsota, višja je celo od 1200 milijard dolarjev, ki jih je ameriški Fed leta 2008 posodil bankam po zlomu Lehman Brothersa, piše Bloomberg.

Smiselna poteza za rešitev potreb bank po kapitalu
"Poteza je kratkoročno nadvse smiselna, saj znižuje verjetnost zapadanja bank v negativno spiralo. Do junija morajo evropske banke zbrati svež kapital bodisi prek zniževanja tvegane aktive bodisi zadržanih dobičkov ali izdaje novih delnic. V osnovi ECB ponuja ugodno dolžniško financiranje, s katerim banke kupujejo državne obveznice in pri tem ne bremenijo svojega kapitala tako zelo, kot če bi dajale posojilo. Ukrep je predvsem namenjen rešitvi kratkoročnih potreb bank po kapitalu," je za MMC povedal analitik Bojan Ivanc.

Dobički večjih bank letos na ta račun višji za 10 %
Učinki ECB-jeve poteze so bili najprej vidni na obvezniških trgih, saj so donosi obveznic problematičnih držav občutno padli. Na boljšem bodo tudi banke, ki so si izposodile denar. Pri Morgan Stanleyju ocenjujejo, da naj bi imele banke v naslednjih treh letih zaradi tega skupaj za 120 milijard evrov več dobička. Že letos utegnejo biti dobički največjih finančnih ustanov višji za deset odstotkov. "Gre za zastonj kosilo," je komentiral nemški ekonomist Arnd Schäfer: "Banke dobijo denar po enoodstotni obrestni meri in ga posodijo naprej po precej višjih obrestih."

Z denarjem v nakupe državnih obveznic
V praksi to izgleda takole: italijanska banka je dobila milijardo evrov posojila in s tem denarjem kupila triletne italijanske obveznice, katerih donos do dospetja znaša okrog 3,60 odstotka. Ta strategija, ki ji lahko rečemo carry-trade, ji v enem letu teoretično prinese 26 milijonov dodatnega dobička brez posebnega tveganja. Zakaj banka obilice denarja raje ne nameni financiranju gospodarstva, kar bi v osnovi morala početi, očitno nikogar ne zanima.

Na dolgi rok nevarnost inflacije
"Banke si še vedno ne zaupajo dovolj, saj medbančni trg še ne deluje. Denar ECB-ja ni namenjen podjetjem, saj ga banke usmerjajo kar v nakupe državnih obveznic. To znižuje stroške nove zadolženosti in tekočih zapadlih obveznic evropskih držav. Nevarnost inflacije obstaja na srednji in daljši rok. Vsekakor pa je reševanje težav prek inflacije socialno sprejemljivejše kot nominalno znižanje dohodkov prebivalstva," je še povedal Bojan Ivanc.

Tečaji delnic na Lj. borzi:

Tečaj Nove KBM prvič pod tremi evri
Tudi slovenske banke so sodelovale na prvi dražbi ECB-ja, in sicer NLB, NKBM, Abanka in Gorenjska banka. Vrednost sredstev ni bila razkrita. Ukrep je izboljšal likvidnost našega bančnega sistema. V prvi vrsti je bil namenjen nakupu slovenskih državnih 10-letnih obveznic, katerih donos do dospelosti je v mesecu in pol upadel za približno 250 bazičnih točk. Na Ljubljanski borzi optimizma še vedno ni čutiti. Cena delnic Nove KBM se je danes prvič spustila pod tri evre (do 2,95 evra), vendar je tečaj nato spet porasel nad to mejo, ki je bila kar nekaj časa neprebojna. Vsega prometa je bilo za 5.000 evrov.