"Zeleni pas" v dolžini približno 3000 kilometrov okoli puščave Taklamakan je bil dokončan v četrtek v severozahodni pokrajini Šindžjang, potem ko so delavci posadili zadnjih 100 metrov dreves na južnem robu puščave, je poročalo glasilo komunistične partije Ljudski dnevnik.

Projekt intenzivnega pogozdovanja so začeli leta 1978 in je v javnosti znan tudi kot Veliki zeleni zid, katerega končni cilj je do leta 2050 vzpostaviti pas gozda v dolžini 4500 kilometrov.

Posadili so več kot 30 milijonov hektarov novih dreves in s tem uspeli delež gozdnih površin ob koncu lanskega leta dvigniti nad 25 odstotkov celotne površine četrte največje države na svetu (za primerjavo: v Sloveniji gozdovi prekrivajo skoraj 60 odstotkov celotne površine).

Leta 1949 je bil na Kitajskem delež gozdov z 10 odstotki občutno manjši, medtem ko se je pokritost z gozdovi samo v Šindžjangu v zadnjih 40 letih povečala z enega na pet odstotkov.

Kljub prizadevanjem pogozdovanje je po uradnih podatkih kitajskega gozdarskega urada 26,8 odstotka celotne površine države še vedno razvrščenih kot "puščavska", kar je nekoliko manj kot 27,2 odstotka pred desetletjem.

Projekt zaščitnega zelenega pasu je vključeval desetletja eksperimentiranja z različnimi drevesnimi in rastlinskimi vrstami, da bi ugotovili, katere vrste so najbolj odporne. Projekt Velikega zelenega zidu je bil deležen tudi kritik, da drevesa ne uspevajo in da je neučinkovit pri zajezitvi peščenih viharjev, ki redno dosegajo tudi kitajsko prestolnico.

Pogozdovanje bodo nadaljevali tudi po sklenitvi zelenega obroča okoli največje puščave, da bi zagotovili nadzor nad širjenjem puščave, je povedal gozdarski uradnik v Šindžjangu Džu Lidong. Kot je pojasnil, bodo gozdove topola na severnem robu puščave obnovili s preusmeritvijo poplavnih voda, načrtujejo pa tudi nove gozdne površine za zaščito kmetijskih zemljišč in sadovnjakov na zahodnem robu puščave.