"Vprašanje Tajvana ne bo dolgo ostalo nerešeno. Ne bomo opustili možnosti uporabe sile, skladno z zakonom je to vprašanje mogoče rešiti tudi z uporabo vojaških sredstev, če bo potrebno," je dejal nekdanji predsednik vplivne kitajske vojaške akademije, ki se je upokojil leta 1997.

Retorika Pekinga se je zaostrila po odmevnih lokalnih volitvah v Tajvanu, na katerih je prejšnji konec tedna boleč poraz doživela vladajoča Nacionalistična stranka (Kuomintang), ki se zavzema za krepitev odnosov s Kitajsko.

Po porazu v petih od šestih velikih mest je odstopil premier Džang Ji Huah, medtem ko je kot vodja Kuomintanga odstopil predsednik Ma Jing Džeou, kar je bilo sicer napovedano, saj se mu čez dve leti izteče drugi mandat, zaradi česar ne more več kandidirati na volitvah.

Prav pod predsednikovanjem Maja, ki je oblast na otoku prevzel leta 2008, je zavel nov veter med Tajpejem in Pekingom, ki sta v tem času okrepila trgovinske vezi in vzpostavila redne letalske linije, kar je prispevalo k množičnemu obisku kitajskih turistov v Tajvanu.

"Ne glede na to, kdo ima politično moč v Tajvanu, je edina pot razvoj mirnih odnosov na obeh straneh tajvanske ožine in končno združitev," je dejal general Liu.

V nasprotju s Kuomintangom opozicijska Demokratska napredna stranka tradicionalno zagovarja previdnost v odnosih s Kitajsko, ki vztraja, da je Tajvan ena izmed njenih pokrajin.

Kitajska in Tajvan sta šla vsak svojo pot leta 1949, ko je po koncu državljanske vojne na celini oblast prevzela komunistična partija na čelu z Mao Cetungom, nacionalisti pod vodstvom Čangkajška pa so se zatekli na otok.

Tajvan gospodarsko vse bolj odvisen od Kitajske
Številni Tajvanci z nenaklonjenostjo gledajo na otoplitev odnosov s Pekingom, čeprav so prav ti pripomogli k oživljanju pešajočega tajvanskega gospodarstva, ki je daleč od zlatih časov, ko se je otok uvrščal med azijske tigre. K nezaupanju prispeva še vse večja odvisnost tajvanskega gospodarstva od Kitajske, ki je že postala največji trgovinski partner otoka.

Posledica naraščajočega nezadovoljstva so bili tudi spomladanski protesti proti napovedanemu in v tajnosti pripravljenemu sporazumu o liberalizaciji trgovine s storitvami, ko je skupina študentskih protestnikov celo za tri tedne zasedla parlament.

Nekateri poznavalci že opozarjajo, da bodo imele tokratne lokalne volitve dolgoročne posledice, ne samo za predsedniške volitve v Tajvanu leta 2016, ampak tudi za samo stabilnost v regiji, kjer bi se lahko Tajvan znova zavihtel na vrh varnostnih težav.

Dodatno skrb vzbuja napovedana prodaja ruskega sistema protizračne obrambe S-400 Kitajski, ki pomeni dodatno zaščito pred tajvanskimi lovskimi letali f-16, ki jih dobavljajo ameriški zavezniki. Z namestitvijo naprednega sistema raket zemlja-zrak bi Kitajci končno dobili želeno zračno prevlado nad tajvanskim nebom.