V Bruslju se bo v ponedeljek začel 17. vrh EU-Kitajska, na katerem bo poleg predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska in predsednika Evropske komisije Jeana-Clouda Junkerja, sodeloval tudi predsednik Kitajske vlade Li Kečjang. Predvideno je, da bodo na vrhu podpisali vrsto dvostranskih sporazumov.

Do najnovejšega že 17. vrha med EU-jem in Kitajsko prihaja v trenutku največjega zaostrovanja grške dolžniške krize, pa tudi najhujšega padca vrednosti delnic na kitajskih borzah od začetka globalne finančne krize leta 2008.

Da bi pomirile borze in spodbudile pešajočo gospodarsko rast so kitajske monetarne oblasti včeraj znižale obvezno bančno rezervo in že tretjič v tem letu znižale temeljne obrestne mere. Kitajska se je pred nekaj meseci omenjala kot država, ki bi utegnila priskočiti na pomoč Grčiji, vendar so se v Pekingu odločili, da se ne bodo vpletali v ta evropski gordijski vozel. Dialog med obema stranema bo potekal predvsem o gospodarskem sodelovanju, ki ima velik vpliv na svetovna gospodarska gibanja.

Kitajska je drugi najpomembnejši partner EU-ja
EU je namreč največji kitajski gospodarski partner, Kitajska pa drugi najpomembnejši partner EU-ja. Dvostranska trgovina je lani presegla 600 milijard evrov. V evropskih gospodarskih krogih v Pekingu se pritožujejo, da je kitajsko tržišče še vedno preveč zaprto za evropska podjetja, medtem ko imajo kitajska podjetja neoviran dostop do evropskih trgov.

To neravnovesje najbolje ponazarja dejstvo, da se od petih tovornih vlakov, ki vozijo kitajske izdelke v EU, samo eden vrača nazaj z evropskimi proizvodi. Sodelovanje med obema stranema na političnem področju je korektno, pri čemer sta predsednik evropskega sveta Tusk in predsednik evropske komisije Junker med nedavnim obiskom v Tokiu glede ozemeljskih sporov v Južnem kitajskem morju zavzela izrazito protikitajsko stališče. Vpletanje EU v te spore je nepotrebno in škodi sodelovanju med obema stranema.